Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
papilómavírus
papilomavirusi; virusi, ki pri ljudeh in živalih povzročajo številne novotvorbe. Uvrščamo jih v družino Papillomaviridae. So brez ovojnice, imajo ikozaedrično kapsido velikosti 55 nm in genom iz krožne, dvoverižne molekule DNA;
papóvavírus
45 - 55 nm veliki virusi, odporni proti etru. Imajo dvoverižno krožno DNA in ikozaedrično kapsido. Mnoge predstavnike najdemo pri človeku in živalih. V določenih živalskih vrstah lahko povzročajo tumorje.
párvovírus
okrog 20 nm veliki delci z enoverižno DNA, so ikozaedrično somerni. Nimajo ovojnice. Razmnožujejo se v jedru inficirane celice. Pomembni so parvovirusi človeka (virus B19), psov, glodavcev in prašičev. V skupino parvovirusov sodijo tudi dependovirusi in densovirusi.
pílus
(lat. edn.: pilus; mn.: pili), Razlikujemo dve skupini pilusov: navadne piluse, s katerimi se bakterije sprijemljejo med seboj in pritrjujejo na tkivne celice, ter spolne piluse, ki omogočajo bakterijsko konjugacijo. Nastanek navadnih pilusov uravnavajo kromosomski geni, nastanek spolnih pilusov pa plazmidni geni (faktor F in kolicinogeni faktor I). Bakterijska celica ima po več sto navadnih pilusov in običajno le en ali dva spolna pilusa. Spolni pilusi se antigensko razlikujejo od navadnih pilusov in so specifični za določene fage. Preko njih se prenese DNA z dajalca na sprejemnika.
plazmíd
vsak zunajkromosomski genetski element (nekromosomska DNA). Pojem je širši od pojma episom, ki zajema le take plazmide, ki imajo razvit sistem za vključevanje v kromosom. Med plazmide ne sodi mitohondrijska in kloroplastna DNA.
póksvírus
veliki kompleksno zgrajeni, opekasti ali jajčasti virusi (230 x 400 nm) z dvoverižno DNA in ovojnico. Vsi predstavniki imajo skupen nukleoproteinski antigen, razmnožujejo se v citoplazmi gostiteljske celice. So povzročitelji koz pri človeku (virus variole) in živalih (govedo, koze, prašiči, perutnina, kunci, zajci). Nekateri predstavniki so patogeni za človeka in živali (virus govejih koz, virus koz pri opicah). Med poksviruse spada tudi virus vakcinije, ki so ga uporabljali za cepljenje proti črnim kozam.
polimorfízem posámeznega nukleotída
mnogoličnost določenega nukleotidnega mesta v DNA
prekrížanje
proces genetske rekombinacije, kjer se recipročno izmenja genetski material med dvema homolognima regijama DNA, npr. pri mejozi