Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
rétrovírus
okrog 100 nm veliki virusi z enoverižno RNA, ikozaedrično kapsido in ovojnico. Imajo poseben encim, od RNA odvisno DNA polimerazo oz. reverzno transkriptazo. Ob preučevanju retrovirusov so identificirali virusne in celične onkogene, ki jih vsebujejo normalne celice mnogih živalskih vrst. Med retroviruse spadajo onkovirusi, ki povzročajo tumorje, lentivirusi, ki povzročajo počasi napredujoče okvare imunskega sistema in nepatogeni spumavirusi; endogeni – retrovirusni genom, ki se vgrajuje v celični kromosom, → provirus.
revérzna transkriptáza
od RNA odvisna polimeraza DNA, encim pri retrovirusih, ki izdeluje DNA na kalupu RNA. Reverzna transkriptaza sintetizira najprej hibrid RNA-DNA. Nato se odstrani RNA vijačnica in sintetizira dvoverižna DNA, ki se integrira v DNA gostiteljske celice kot provirus; krajš. RT.
RNA
ribonukleinska kislina. Sestavljena je iz ribonukleotidov. Vsak ribonukleotid ima eno od štirih baz: gvanin, citozin, adenin in uracil. Molekula je enoverižna, lahko pa dela dvojno vijačnico s komplementarno RNA ali DNA. RNA predstavlja genom raznih virusov, bakteriofagov in rastlinskih virusov. V prokariontski in v evkariontski celici so molekule RNA vključene v vse stopnje sinteze beljakovin;
stréptodornáza
deoksiribonukleaza, ki jo izdelujejo beta hemolitični streptokoki skupine A in nekaterih drugih skupin. Streptodornaza depolimerizira DNA in deoksiribonukleoprotein, ki dela gnojne eksudate viskozne. Streptodornazo uporabljamo za utekočinjanje gnoja pri ranah in zlasti pri empiemih
transdúkcija
prenos bakterijskih genov iz ene bakterijske celice (donor) na drugo (recipent) z bakteriofagom. Pri transdukciji se fragment bakterijske dédine, tj. DNA, inkorporira v fag, ki ga prenese v celico novega gostitelja. Transdukcijo so opazovali pri vrstah rodov Escheríchia, Bacíllus, Próteus, Pseudómonas, Salmonélla in Staphylocóccus. Nekateri fagi, npr. fag P-22, lahko prenesejo različne lokuse bakterijskega kromosoma. V takem primeru govorimo o splošni transdukciji. Kadar je fag zmožen prenesti en sam lokus kromosoma, govorimo o omejeni ali specialni transdukciji. O abortivni transdukciji pa govorimo, kadar pri transdukciji eksogenota ostane v citoplazmi recipientske celice, vendar se ne integrira v bakterijski kromosom in se ne podvaja.
transfékcija
vstop virusne genomske DNA v recipientsko celico. Sledi izdelovanje novih zrelih virusnih delcev.
transpozón
kosi DNA, ki lahko prestopajo iz enega na drugo mesto v istem replikonu (kromosomski ali zunajkromosomski DNA), ali se premeščajo med replikoni v isti celici. Transpozone lahko sestavljajo različni geni, npr. za rezistenco proti antibiotikom, za izdelovanje toksinov itd.