Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
čŕn
-a -o tudi čŕn -a -ó; bolj ~ (ŕ; ŕ ŕ ọ̑) ~ plašč; poud. ~a slutnja |huda|; Oglje je ~o; vranje ~; ~ kot oglje; publ. ~a celina Afrika: čŕni -a -o (ŕ) ~ kruh; ~a borza; ~o vino čŕni -ega m, člov. (ŕ) beli in ~ čŕna -e ž, rod. mn. -ih (ŕ) poud. ne reči ne bele ne ~e |molčati|; čŕno -ega s, pojm. (ŕ) v ~ oblečen; poud. dokazati ~ na belem |pisno; neizpodbitno|; snov., prakt.sp. liter ~ega črnega vina: čŕnost -i ž, pojm. (ŕ)
da
[poudarjeno dá] podr. vez. 1. v osebkovih odvisnikih Prav je, ~ si prišel; Veseli me, ~ si jih obiskal2. v povedkovih odvisnikih Postal je tak, ~ ga ni mogoče več prenašati3. v predmetnih odvisnikih Bojim se, ~ je prepozno; Vesela je, ~ si jo obiskal4. v časovnih odvisnikih Počakal sem, ~ se je odkašljal5. v načinovnih odvisnikih Stopil je v sobo, ne ~ bi potrkal; Sedel je tako, ~ ni spregovoril besede6. v primerjalnih odvisnikih Smeje se, kakor ~ se ni nič zgodilo; Prime za kljuko, kot ~ hoče oditi7. v posledičnih odvisnikih Tako jo je udaril, ~ se je kar opotekla; Zavriskal je, ~ je odmevalo od bregov8. v namernih odvisnikih Dala je otroku igračo, ~ ne bi jokal; Povedal sem ti zato, ~ boš vedel9. v pogojnih odvisnikih Vse bi bilo lahko drugače, ~ nismo bili tako lahkomiselni ko ne bi bili: star. Vse bi zapravil, ~ mu ne bi branila žena če: 10. v dopustnih odvisnikih Trepeta, ~ sam ne ve zakaj čeprav: 11. v prilastkovih odvisnikih Kje so prepadi, ~ nisem pogreznil se vanje v katere: ...
dajáti
dájem tudi dájati in dajáti -em, star. dajáti -èm nedov. -àj -ájte tudi dájaj -te in -ájte, -ajóč, -áje; dajál -a tudi dájal -ála, -át tudi dájat, -án -ána tudi dájan -a; dajánje in dájanje; (-àt tudi dájat) (á á; á/á á; á ȅ) komu/čemu koga/kaj ~ otrokom denar; Drevo ~e vrtu senco; ~ svinjam |krmiti svinje|; ~ otrokom jesti dajati koga/kaj ~ darove; ~ kri; ~ otroke v šolo; ~ pomoč; ~ ukaze; poud. ~ koga v nič |omalovaževati, podcenjevati ga|; poud. ~ vse od sebe |močno se truditi|; ~ se slaviti na nastopih; ~ študirat otroke; knj. pog., poud. dajati koga Želodec me ~e |boli|; brezos. V križu me ~e |boli, zbada|; poud. dajati na koga/kaj veliko ~ nase |zelo se ceniti|; knj. pog. dajati za kaj ~ ~ pijačo, vino plačevati: dajáti se dájem se tudi dájati se in dajáti se -em se, star. dajáti se -èm se (á á; á/á á; á ȅ) poud. Onstran meje se že ~ejo |bojujejo|; poud. dajati se z/s kom za kaj ~ ~ s sorodniki za dediščino |prepirati se|; poud. dajati se z/s čim ~ ~ z zaspanostjo |s težavo se u...
degustírati
-am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; degustíranje (ȋ) pokušati; kaj ~ vino
desetíniti
-im nedov. desetínjenje (í ȋ) zgod. |pobirati desetino; dajati desetino|; kaj ~ vino desetiniti komu/čemu ~ graščaku
devetéren
-rna -o množil. štev. (ẹ̑) devetkraten: ~ sad; ~a žetev; ~o vračilo; točiti ~o vino devetero:
dizajnírati
-am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; dizajníranje (ȋ) oblikovati; kaj ~ steklenice za vino
dóber
dôbra -o; bóljši -a -e (ọ́ ó ó; ọ̑) ~ človek; biti ~; knj. pog.: Še vedno nisem ~ zdrav: S tobakom sem ~ za pol leta založen, preskrbljen: ~ si, da si upaš pogumen: dober za koga/kaj Mleko je ~o ~ otroke; Ta obleka ni ~a ~ v šolo dober proti čemu Čaj je ~ ~ prehladu dober z/s kom/čim Bodi ~ z njim prizanesljiv, usmiljen: bóljši -a -e (ọ̑) kupovati samo izdelke ~e kakovosti; šalj. njegova ~a polovica |žena|; nàjbóljši -a -e in nájbóljši -a -e (ȁọ̑; ȃọ̑) ~e želje za rojstni dan; poud. Tega pri ~i volji ne morem storiti |kljub veliki pripravljenosti|; dôbri -ega m, člov. (ó) veseliti se ~ih bóljši -ega m, člov. (ọ̑) nagraditi ~ega nàjbóljši -ega in nájbóljši -ega m, člov. (ȁọ̑; ȃọ̑) izročiti nagrado ~emu dôbra -e ž, rod. mn. -ih (ó) poud. povedati nekaj ~ih |šal|; dôbro -ega s, pojm. (ó) ~ega ni nikoli dovolj bóljše -ega s, pojm. (ọ̑) želeti komu kaj ~ega nàjbóljše -ega in nájbóljše -ega s, pojm. (ȁọ̑; ȃọ̑) želeti komu vse ~; snov., poud. natočiti komu ~ega |najboljše ...