Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
dúškati
-am nedov. -ajóč, -áje; dúškanje (ȗ) star.: ustaviti se sredi stopnic in ~ se oddihovati: ~ ob studencu počivati:
dvá
dvé dvé glav. štev. dvéh dvéma -á/-é/-é -éh -éma (ȃ ẹ̑ ẹ̑) ~ brata; roman v ~eh delih; ~e uri; pred ~ema letoma ⚫ pred dvemi leti; knj. pog. imeti jih ~e manj kot sedemdeset |oseminšestdeset let|; prakt.sp. ~ čaja, prosim dve skodelici: Pokažite mi tista ~ vzorca; poud.: Že ~, tri tedne se nista videla |približno|; Do trgovine ima ~ koraka |zelo blizu|; ubiti ~e muhi na en mah |hkrati opraviti dve stvari|; dvá dvéh m, člov. (ȃ ẹ̑) Zunaj te ~ čakata; poud. delati, jesti za ~ |zelo veliko|; Kjer se prepirata ~, tretji dobiček ima dvé dvéh ž, člov. (ẹ̑ ẹ̑) Sprehajale so se po ~ in ~; nečlov. Ura je ~; ob ~eh ponoči |ob 2. uri; ob 2h; ob 2.00|; dvé dvéh s, člov. (ẹ̑ ẹ̑) Imajo tri dekleta, ~ sta že poročeni
dvanájst
-ih glav. štev. (ȃ) ~ apostolov; ~ mesecev; plačati v ~ih obrokih dvanájst -ih m, ž, s mn., člov. (ȃ) Od ~ih je ostal eden; nečlov. ob ~ih (ponoči) |ob 24. uri; ob 24h; ob 24.00|;
enájst
-ih glav. štev. (á) podpisati pogodbe z ~imi igralci; voziti se ~ ur enájst -ih m, ž, s mn., člov. (á) Od ~ih so preživeli trije; nečlov. ob ~ih dopoldne |ob 11. uri; ob 11h; ob 11.00|;
enák
-a -o lastn. zaim. (ȃ á á; ȃ) 1. ist. kak., ist. kak. lastn. zaim. Hiše so si zelo podobne, niso pa ~e; Moja obleka je ~a tvoji, ~a kot tvoja; imeti s kom ~e čevlje; Zakon je za vse ~; Pred zakonom so vsi ~i; Po sposobnosti jim je ~; Vzgon je ~ teži izpodrinjene tekočine; Leva stran je ~a desni; Podoba tega kraja je že dolgo ~a nespremenjena: družiti se z vagabundi in ~imi postopači podobnimi: 2. ist. mer., ist. mer. lastn. zaim. Predstavo so že stotič odigrali z ~im uspehom |enako uspešno|; Ob ~em trudu je razlika v rezultatu lahko zelo velika; Njegovi ukazi so zbudili veliko nezadovoljstvo, ~ odpor pa je zbudila tudi njegova samovoljnost; čustv. Njihov uspeh je ~ ničli |je zelo majhen|; enák -ega m, člov. (á; ȃ) družiti se z ~imi enáka -e ž, pojm. (á; ȃ) Tudi njemu ~ prede |ne godi se mu bolje|; enáko -ega s, pojm. (á; ȃ) poiskati kaj ~ega enákost -i ž, pojm. (á; ȃ)
epi..
[poudarjeno epí] predp.; pred samoglasniki varianta ep.. |nad, na, v, poleg, ob, pred, za|; epiglótis, epigrám, epigón, epilóg; eponím
florjánčiti
-im nedov. -èč -éča; florjánčenje (ȃ) pokr. vzh. |koledovati ob sv. Florjanu|;
Genezarét
-a m, zem. i. (ẹ̑) |svetopisemska pokrajina ob Galilejskem jezeru|; genezaréški -a -o (ẹ̑) Genezaréčan -a m, preb. i. (ẹ̑) Genezaréčanka -e ž, preb. i. (ẹ̑)
glás
-ú tudi glás -a m, prva oblika dalje -u -- -u -om; -ôva -ôv; -ôvi -ôv (ȃ ȗ; ȃ) otroški ~ovi; ~ ljudstva; ~ o tem gre po vsem mestu govorica: oddati svoj ~ |pri volitvah|; na ves ~ se smejati |zelo glasno|; priti na slab ~ |dobiti negativni sloves|; biti ob dober ~ |izgubiti ugled|; jezikosl. zliti ~ zlitnik: zdrav. menjavati ~ |mutirati|; poud.: Ta pa ima ~ |glasno govori; lepo poje|; poslušati ~ srca, vesti |ravnati se po sebi, svoji vesti|; sladek ~ |pretirano vljuden, prijazen|; star. dobiti, poslati ~ sporočilo, obvestilo: na glás tudi naglás nač. prisl. zv. (ȃ) ~ ~ peti, se smejati; poud. ~ ~ misliti |govoriti sam s seboj|; poud. povedati svoje mnenje ~ ~ |javno|;