Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
òn
ôna ôno star. onó m, ž, s, os. zaim. za 3. os. ed. : m njêga, njêmu, njêga, njêm ⚪ njêmu, njím ; ž njé, njêj/njèj/njì, njó, njêj/njèj/njì, njó; s kot m; dv.: m ônadva tudi onádva, njíju tudi njìh, star. njú, njíma, njíju tudi njìh, star. njú, njíju, njíma; ž in s ônidve tudi onédve, dalje kot m; mn.: m ôni tudi oní, njìh, njìm, njìh in njé, njìh, njími; ž in s ône tudi oné, dalje kot m; naslonske oblike: m in s ga, mu, ga; ju/jih, jima, ju; jih, jim, jih ; ž je, ji, jo, dalje kot m; navezne oblike za tož. ed. m in s -nj, -enj [ən] , ž zánjo/za njó; dv. -nju; mn. -nje star. njé/njìh, npr. nánj, skózenj, nánjo; zánju, pónju star. na njó (ȍ ó ó) Rada ga, ju, jih je imela 1. im. oblike se rabijo:a) kadar so poudarjene To je rekla prav ona; on, ne tib) kadar so v protistavi Ona gre na levo, ti pa na desnoc) v prir. besedni zv. Tone, sosed in onič) v podr. besedni zv. on sam; ona neumnica; že oni2. naglašene oblike za rod., daj. in tož. se rabijo:a) kadar so poudarjene Prav njih sem se b...
pálica
-e ž (á) tepsti s ~o; hokejska ~; skok ob ~i; zlato v ~ah; poud. priti na beraško ~o |popolnoma obubožati|; ~ ima dva konca |sovražno dejanje lahko škodi tudi tistemu, ki tako dejanje stori|;
pasatízem
-zma m, pojm. (í) |umetniški nazor, da je za prihodnji razvoj pomembna tudi preteklost|;
pêti
-a -o vrstil. štev. (é) ~ dan v tednu; ~ega januarja 〈5.〉; sedeti v ~i vrsti; priti ob ~i uri |ob 5. uri; ob 5h; ob 5.00; ob 17. uri; ob 17h; ob 17.00|; ~ del celote petina: zgod. ~a kolona; poud. biti za ~o kolo |nepotreben, odveč|; pêti -ega m, člov. (é) Na tekmovanju se je spoprijel s ~im; nečlov. roditi se 11. ~ega 〈5.〉 |11. maja|; pêta -e ž, člov., rod. mn. -ih (é) Od desetih so izbrali ~o; nečlov. pripeljati se ob ~i |ob 5. uri; ob 17. uri|; avt. žarg. prestaviti v ~o v peto prestavo: v pêto zapored. prisl. zv. (é) Tudi ~ ~ jim ni uspelo zmagati petič:
póleg
[tudi lə] nepravi predl. z rod. (ọ̑) 1. stati ~ direktorja; posaditi otroka ~ sebe; park ~ jezera ob jezeru: 2. Rastlina potrebuje ~ vlage tudi sončno svetlobo; v vezniški rabi Dela v tovarni, ~ tega pa študira3. ~ njega je kakor pritlikavec4. star. ~ vsega bogastva je siromak kljub vsemu bogastvu:
prenášati
-am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; prenášanje (ȃ) koga/kaj ~ otroka; poud. Takih ljudi ne ~am |ne maram|; ~ prireditev po televiziji; dobro ~ zdravilo; poud. ~ žalitve |prestajati, trpeti|; prenašati kaj na koga/kaj ~ bolezen na potomce; ~ odgovornost na druge prenášati se -am se (ȃ) Te klice se ~ajo z dotikom prenašati se na koga/kaj Njegov nemir se ~a tudi na druge
prenêsti
-nêsem dov.; drugo gl. nesti (é) koga/kaj ~ bolnika v drugo sobo; poud. ~ veliko krivic |prestati, pretrpeti|; ~ pripombe v rokopis; ~ sliko na daljavo; dobro ~ zdravilo prenesti kaj na koga/kaj ~ dedne lastnosti na potomstvo; ~ odgovornost na drugega prenêsti se -nêsem se (é) Klice se ~ejo tudi z dotikom prenesti se na koga/kaj Nemir se bo prenesel tudi nanje
prepròst
-ôsta -o; bolj ~, tudi -ejši -a -e (ȍ ó ó; ó) ~ postopek, stroj; poud. ~ na duhu |nedomiseln, naiven|; biti prijazen in ~ preprôsti -a -o (ó) ~ bralec preprôsti -ega m, člov. (ó) To bodo razumeli tudi najbolj ~i preprôsto -ega s, pojm. (ó) brati kaj ~ega preprôstost -i ž, pojm. (ó)