Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
sám
-a -o zaim. samosti (ȃ á á) 1. Vsi so odšli, spet sem ~; pustiti otroka ~ega; Nesreča ne pride nikoli ~a; ~o se nič ne naredi2. Otrok že ~ hodi; opraviti vse delo ~; ~ veš, kako je3. Lasje se ji ~i kodrajo |ne da bi jih kdo kodral|; sám -ega m, člov. (ȃ á) ~ ni pil, zato ni maral pijancev; Pomagali so, čeprav tudi ~i nimajo dovolj hrane; ~emu ali ~ sebi naj pripiše, če bo kaj narobe; škoditi ~emu sebi; hvaliti ~ega ali ~ sebe; zmaga nad ~im seboj sáma -e ž, člov., rod. mn. -ih (á) Bila je nezadovoljna s ~o seboj; Je ~ svoja in ravna, kakor hoče samostojna, neodvisna: sámo -ega s, pojm. (á) Hiša stoji na ~em; na ~em govoriti z dekletom sámost -i ž, pojm. (á)
samó
del prvega dela prir. stopnj. vez. ne samo — ampak/temveč tudi (ọ̑) Dobil je ne ~ smuči, ampak tudi drsalke; Zanj je bila to ne ~ sreča, temveč tudi čast
sicèr
tudi sícer člen. (ȅ; ȋ) 1. navez., navez. člen. Zakaj mu ni nič povedala, saj je ~ tako odkritosrčna |v drugih primerih|; Skupaj delajo, a tudi ~ se dobro razumejo |drugače|; Njegov ~ zagoreli obraz je pobledel |drugače|; Morje je bilo manj toplo kot ~2. zadržk., zadržk. člen. To je ~ lepo, je pa zame predrago; poud. Vsi mu morajo streči. Sicer pa si samo domišlja, da je bolan |moram pa povedati, da|;
sklòp
sklópa in sklòp sklôpa m (ȍ ọ́; ȍ ó) ~ hiš; ~ predpisov; jezikosl. prislovni ~i; publ. V ~u razprave je tudi slikovno gradivo sestavni del razprave: pojm. ~ lokomotive z vagonom
skozi
[poudarjeno skózi] predl. s tož., v sklopu z navezno obliko os. zaim. skóz.. 1. smer. prostor. ali prostor. potismerni prostorski ali prostorski poti oditi ~ vrata; voziti ~ predor, vas; priti ~ goščavo; poud. prebiti se ~ težave |premagati, prestati težave|; preriniti se ~ gnečo; ~ obleko je začutila hlad; potovati v Zagreb ~ Novo mesto; Premica gre ~ točko P; odpreti okno in skozenj [zə] zlesti na vrt2. čas.časovni ~ poletje živi ob morju poleti, čez poletje: ~ vse leto je spremljal vremenske podatke; ~ tri stoletja so se upirali turškim napadom tri stoletja: 3. vezljivostni, poud. iti ~ trdo šolo življenja |veliko pretrpeti|; neknj. pog.: veliko dati ~ doživeti, prestati: iti ~ učno snov ponoviti jo: S tem denarjem ne pridemo ~ ne moremo shajati: Še to zadevo spravim ~ jo uredim: 4. povedkovniški, neknj. pog. To ne bo šlo ~ ne bo uspelo, se ne bo posrečilo: 5. vzročn.vzročnostni: postati znan ⚫ ~ kritike nasprotnikov zaradi: tudi ~ slabe razmere doseči dobre izide kljub slabim razm...
skúpaj
prisl. (ȗ) 1. nač., nač. prisl. dati ~ različne snovi; stati tesno ~; knj. pog. zbrati (se) ~ zbrati (se): živeti ~; neknj. pog.: držati ~ se razumeti, med seboj podpirati: priti ~ srečati se: priti ~ glede plačila se sporazumeti: spraviti ~ denar zbrati, privarčevati: spraviti ~ narediti, opraviti: pasti, zlesti ~ omedleti: 2. čas., čas. prisl. ~ s sejmom je bila tudi modna revija3. mer., mer. prisl. V gradivu je ~ šest milijonov listkov |skupno|; Vse ~ stane deset tisoč tolarjev; Dober dan vsem ~
socializírati
-am [ija] dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; socializíranje (ȋ) 〈udružbiti, udružbljati〉; koga/kaj ~ spolni nagon; ~ otroka socializírati se -am se [ija] (ȋ) 〈udružbiti se, udružbljati se〉; Človek se ~a tudi z jezikom
sòupoštévati
-am dvovid., nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; sòupoštévanje (ȍẹ́) kaj v analizi ~ tudi estetska načela
sréčati
-am dov. -an -ana; sréčanje (ẹ̑) koga/kaj ~ soseda na ulici; šalj. ~ Abrahama |dočakati petdeset let|; publ. Te lastnosti ~amo tudi pri drugih dvonožcih imajo tudi drugi dvonožci: sréčati se -am se (ẹ̑) z/s kom/čim ~ ~ z več ljudmi istega poklica; Avtomobila se tu ne moreta srečati; Državnika sta se tokrat prvič srečala; publ. ~ ~ s težavami imeti težave: