Iskani niz je bil najden v IZTOČNICAH:
Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
Ívo
-a, ⚪ -ta m, oseb. i. (ȋ) Íva -e ž, oseb. i. (ȋ) Ívov -a -o, ⚪ -tov -a -o (ȋ)
slíšati
-im dvovid., nedov. -èč -éča; -an -ana; slíšanje (í ȋ) koga/kaj ~ lajanje; ~ novico; Ali ga ~iš, kako se laže slišati kaj o kom/čem ~ dobre stvari o novem učitelju; poud. O zdravniku noče nič ~ |noče se zdraviti|; knj. pog. O tem se dosti ~i govori: Vedno slabše ~i; poud. Slišite, gospa, tako ne gre |izraža nejevoljo, nestrpnost|; slíšati jih -im jih (í ȋ) knj. pog., poud. |biti oštet|; slíšati se -im se (í ȋ) Zvon se daleč ~i; poud. To se lepo ~i, res pa ni |je lepo povedano|; knj. pog. Popoldne se ~iva |te pokličem po telefonu|;
vídeti
-im dvovid., nedov. -èč -éča; -en -ena; vídenje, star. vidévši (í ȋ) Gleda, pa ne ~i videti koga/kaj ~ sosedo; ~ novi film; poud. Živega ga ne more ~ |Zelo ga sovraži|; dov.: Filma nisem videl; ~ razstavo; Videč, da ne bo odšla, je odnehal |ko je spoznal|; Zdaj bomo videli, kaj znaš |se bo pokazalo tvoje znanje|; Vidiš, kakšen si |izraža nejevoljo, nezadovoljstvo|; No, vidiš, saj gre |izraža spodbudo|; videti koga/kaj v kom/čem V njem ~ijo velikega pesnika |ga imajo za|; V novem poklicu ~i možnost za dober zaslužek; Od daleč sta ~ enaka |se zdita|; Rajši ~im, da greste |ljubše bi mi bilo|; vídeti se -im se (í ȋ) ~ ~ v ogledalu; Iz hotela se ~i morje; dov., poud. Jutri se ~iva |jutri pridem|;