Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
babje leto
a) leto z veliko dežja ter s poletjem, ki ni vroče, in zimo, ki je mila. Leto brez ekstremov in glavnih značilnosti letnih časov. Leto, ko mrzla zima ne uniči škodljivcev in poletje ne dopusti, da bi se seno posušilo na prostem, krompir pa se izkopava iz mokre zemlje.
b) v pozno jesen podaljšano toplo poletje; (v tem primeru se baba pojmuje kot starka, ki ni več ženska v vseh funkcijah, ni več prava ženska, navidezno je še ženska; poznojesensko toplo vreme je le navidezno poletje); v zadnjem času se po vplivom amerikanščine zamenjuje s pojmom "(indijansko poletje)"; ki pa je sinomim predvsem za sončno, jasno vreme, ne pa (zlasti ne prek noči!) toplo vreme
baboštep
Skladenjska podstava te besede bi bila: tisti, ki štepa babo. Pazite, da je naglas na drugem zlogu, e pa je ozek! Glej tudi (štep). Izumitelja te besede sta študenta ljubljanske slovenistike, in sicer jima je prišla na misel leta 2008 ob učenju za izpit iz besedotvorja, jo pa še zdaj s pridom uporabljata in širita naokrog.
2. Po moje je izraz starejši, saj se še iz otroštva spomnim, da so govorili, da kdo babe štepa kot (singerca) (šivalni stroji). Ali "jih dere kot (bormašina) (=sveder, vrtalka)"
bauč'k
Žmukelj iz nitk, ki se nabere v popku pri osebkih, katerim je spričo pretiranega treniranja določenih mišic, trebušni "sixpack" prerasel v eno samo, ampak zato toliko močnejšo in bolj opazno "mišico", ki jo nekateri nevoščljivci imenujejo "(bojler)". Tudi -> (popufek).
Podoben je "(fuzelj|fuzeljnom)", ki se množično naberejo na volnenem zimskem plašču ali moškem reklcu točno tri minute pred tem, ko je treba nekam iti slovesno oblečen, ti pa pri roki nimaš ustreznega orodja, da bi jih odstranil, le da je ustrezno večji.
Bauč'k se običajno zažre globoko v popek, kamor se pritrdi z nekakšnimi nogicami, podobno kot to naredijo naglavne uši na lasišču, ali pa picajzli v osramju. Odstraniti ga je relativno težko, še posebej v primeru, ko imamo prste predebele, da bi lahko segli v popek in bauč'k zgrabili.
Pomoč pincete se običajno zdi primerna zgolj na prvi pogled, dokler poleg baučka ne primemo tudi kakšne v popku rastoče dlake in jo skupaj z baučkom izpulimo.
Ker je posledica puljenja dlake iz...
bazl
beseda slaba, če jo obrneš okrog po zlogih: sla-ba postane ba-sla, ker je preveč enostavno, sla še skrajšaš na zl in dobimo besedo bazl. pomeni neugodno situacijo
na primer: "Dobil sm šut pri matematiki." "ooo, bazl"
begêcl
Izraz pomeni dekletovega fanta, ljubimca, spremljevalca, znanca, ki ji "dela družbo". Raba sega najmanj v sredino 20. stoletja, po vsej verjetnosti pa še bolj nazaj - v čase, ko je na pogovorno slovenščino močno vplivala nemščina. Domnevno korenini v nemški besedi begegnen - srečati. Končnica je najbrž izposojena od izraza šacl, ki ima podoben pomen.
Begunje
Primer uporabe: "A si iz Begen*, al kaj?" = ti si debil
"A ta hod tud Avsenike poslušat?" - se ta hodi tudi v Begunje (Avsenikov roijstni kraj) zdravit?
*Begne = tako pač pri nas na Gorenjskem izgovorimo Begunje:)
Za nevedne: v Begnah je psihiatrična bolnišnica.
Sinonimi: (Polje), (Idrija), Vojnik, Ormož, Hrastovec, Črna, Studenec
Primer: "On je samo še za v Polje."
bendeho
Poslovenjena beseda, ki izhaja iz španske besede "pendejo" (vendar se pomen besede razlikuje od pomena španske besede, prav tako pa izgovorjava - bendeho z B-jem.), iz katere je nastala beseda bendeho in izpeljanke bendehouc, bendehoušna, bendehati, bendehouci, zbendehan, ... in so pogosto uporabljene v pogovoru od približno 2000 do 2002 naprej na območju Žirov (Rovte, Slovenija). Beseda označuje neumnost, bedarijo, krneki, nesmiselnost. Je slabšalnica za osebe, ki imajo težave s problemi, ki pogosto uživajo alkohol, poslušajo glasno glasbo in govorijo bedarije, itd., nadomešča pa tudi veliko besed in stavkov samo s stavkom kot je npr. un je en bendehouc, tistu je ena navadna bendehoušna."
Uradnih virov o uporabi in izvoru te besede ni, vendar se da resničnost pomena besede in pogostosti uporabe v Žireh preveriti pri večini od 13 do 25 let starih prebivalcev Žirov z nasčednjim vprašanjem: Kaj veš o besedi bendeho?
"To je prišlo do nas, ko se je sokrajan, ki veliko potuje, vrnil z dolgega...
berinirati
Opravljati neko stvar veliko časa in jo na koncu zasrati. Berinerju, ki jo še posebej temeljito zaserje, pravimo tudi (drekober).
"Meštera sta berinirala celo leto, a nakoncu naredila nič."
beseda ni konj
Ena najbolj butastih slovenskih fraz. Še posebej v pisni obliki. Kdor jo uporablja, je konj.
Pomeni, da besedo lahko vzamemo nazaj. Beseda ne ugrizne kot konj.
Konj pa je beseda.
Pomeni, da te pogovor, razgovor... ne stani toliko, kot če bi kupil konja. Skratka, ne se bati, oklevati,... priti na dan z besedo
bestič
Bêstič je to, kar smo v osnovni šoli imenovali najboljši prijatelj (my best friend), kar je pomensko blizu, ni pa isto kot pravi prijatelj (predvsem je treba upoštevati socialni kontekst in navade poprečnega najstnika). Gre torej za človeka, ki mu zaupaš tudi stvari, ki te še posebej težijo, se vselej zaneseš nanj (vsaj bolj kot na druge) in se načeloma tudi več vidiš z njim. Ni znano, koliko izraz uporablja osnovnošolska in gimnazijska mladina, med študenti je leta 2010 njegova raba sporadična. Ženska oblika je bestička ali bestica.