Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
buteljka
Izhaja iz francoske besede bouteille, ki pomeni steklenica. Izgovarja se butej.
Glede na francoske korenine torej izhaja še iz časa Ilirskih provinc.
car
Če je nekdo car, pomeni, da je ful (model). In to strogo v pozitivnem smislu.
----
Beseda se je pojavila v slangu okoli leta 2000 in se še kar drži. Pogosta je v nagovoru ("Kje si care!" > tu različica v zvalniku, ki je pri tej besedi zelo živ; dejansko gre za zvalnik, kajti sklanjanja care, careta ni), ko ogovorjenemu hočemo povedati, da ga zelo cenimo ("Ej care, hvala ti!", ""Pa res si car, ej, ful ti hvala!"). Ženska različica je carka ali pa 'carica - obe besedi se rabita približno enako ('carica daje slutiti, da se je beseda najprej pojavila pri osebah, katerih materni jezik ni slovenščina - tako bi lahko razložili tudi pogosti zvalnik). Beseda se še podkrepljuje s pristavkom [on je pa] ful car, [moja seka je] ful carica ...
cifra
Ko je prijatelj v svojem (leksikon)u spraševal po telefonski cifri, so se vsi zgražali, da ne razločuje cifre od številke. To je bilo okoli leta 1999. Že kmalu zatem pa se je ta izraz močno razširil med maldimi in je ohranjen še danes, v skladu z najpogostejšimi številkami, ki si jih izmenjavamo danes, pa je dobil pomen "številka mobija".
"A me 'maš že v imeniku?"
"Ne, mislimda ne ... Čaki - ja, nimam ne."
"No, dej si shran' cifro: 031 - 769 ..."
cimperman
Tudi cimerman. To je mojster oz. obrtnik, ki postavlja ostrešja - cimpre (odtod tudi ime). Večinoma dobi že nažagan les, potem ga pa z oblikovnimi spoji in s kovinskimi veznimi elementi zveže v ostrešje. Na koncu pa ponavadi ostrešje tudi prekrije s strešniki oz. izbrano vrsto kritine. Postavljajo pa tudi celotne lesene objekte, naprimer nadstreške, kozolce, skednje, brunarice, itd.
Nekateri tudi dandanes še vedno les oblikujejo na samem objektu. Včasih pa je bila to še večja umetnost, saj so imeli na voljo le ročno orodje. Večji izdelovalci pa dandanes streho 3D modelirajo, potem pa že v tovarni natančno izrežejo vse dele ostrešja, katere potem pa objektu samo še pritrdijo skupaj.
copata
1.) obuvalo z mehkim podplatom za hojo po stanovanju ali po zelo urejenih in čistih prostorih v muzejih, laboratorijih, bolnicah, šolah; nekoč (v 50. in 60.letih) so obuti v copate čistili, loščili (glancali) parket v stanovanjih, pa tudi v šolah v razredih kjer je bil parket;
2.) copata je najnižje obuvalo, ki si ga nataknemo; s copato drsamo po tleh (najnižji nivo);
3.) copata je figurativno oznaka za poročenega moškega, ki si ga je žena zelo podredila, v družini nima nobene besede, je samo še delovna sila in prinašalec denarja nad katerim se žena pa tudi otroci znašajo in mu na nek način ukazujejo. Ni sposoben pretepsti žene, nima poguma poslati vse v maloro in oditi ali si ponovno izboriti mesto pod soncem v družini. V podrejenem položaju se je znašel zaradi zaljubljenosti/zagledanosti v svojo ljubljeno ženo ali zaradi agresivne žene in nedejavnosti zaradi ljubega miru ali zaradi neke napake, ki se mu jo neprestano očita ali zaradi odvisnosti seksa z ženo ali zaradi imovinske/posestn...
Crkn
Fraza Crkn je bila relativno pogosta fraza predvsem na območju Nazarij, pozneje pa se je seveda razširila na širše območje. Beseda se je prvotno uporabljala namesto fraze "na zdravje", kasneje pa je bila uporabljena še tudi kot mašilo in žaljivka.
cugniti
1. potegniti, goltniti, srkniti
Je pa cugnil iz flaše, da smo se ustrašili, če bo ostalo še kaj za nas!
Cug = poteg
2. Je cugnil proti Zidanemu Mostu.
Z vlakon (=cugom) se je odpeljal proti Zidanemu mostu.
Dostopnost