Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
metodolóško
ozirn. prisl. (ọ̑) ~ je problem dobro obdelan |glede na metodologijo, metode|;
míško
-a, ⚪ -ta m živ. (ȋ) ~ dobro vleče |konj|; poud. |medved|; člov., poud. |deček, fantek|;
mnênje
-a s (é) imeti dobro ~ o čem; ~ komisije; To je le njegovo ~; spremeniti ~; vprašati za ~; Glede vzgoje sta različnega ~a; publ. Bili so ~a, da to ni bila nesreča menili so:
mojstrováti
-újem nedov. -ujóč, -ováje; -àl -ála, -àt, -án -ána; mojstrovánje; (-àt) (á ȗ) neobč. koga/kaj ~ slabe navade obvladovati, premagovati: dobro ~ verze oblikovati, pisati: ~ v tovarni |biti mojster|;
môlsti
môlzem [u̯s u̯z] nedov. -i -ite, -èč -éča; môlzel -zla, môlst, môlzen -a; môlzenje; (môlst/mòlst) (ó) kaj ~ kozo; poud. molsti koga ~ delavce, starše |izkoriščati|; Krava slabo, dobro ~e |daje mleko|;
nabúnkati
-am dov. -an -ana; nabúnkanje (ȗ) poud. koga Dobro ga je nabunkal |natepel, pretepel|; poud. nabunkati kaj z/s čim ~ žepe s sadjem |napolniti, natlačiti|; nabúnkati se -am se (ȗ) poud. |najesti se|;
nagájati
tudi nagajáti -am tudi nagájati -am nedov. nagájaj -te tudi -ájte tudi -aj -ajte, -ajóč, -áje; nagájal -ála tudi -al -ala, nagájat; nagájanje tudi nagajánje; (nagájat) (á/á á; á) komu ~ sošolcu; olepš. Zdravje mu ~a |ni več popolnoma zdrav|; nagajati komu z/s kom ~ajo mu s sosedovo hčerko |šalijo se, ker jo ima rad, ker ga ima rada|; Otroci ~ajo; poud. Dovodna cev ~a |ne dela dobro|;
Dostopnost