Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
čipkarski krožek
Šaljiv izraz za primer, ko kaka oseba na položaju, predvsem v šolstvu (npr. ravnateljica), pride v razred in, prepričana, da ga lahko z lahkoto obvlada, posede dijake v krog in jim kaj razlaga, dijaki pa strmijo vanjo kot v kako čudo.
"Pol je pa pršla pa je takoj začela tist svoj čipkarski krpžek zganjat."
"Sem pogledala skozi vrata - in kaj vidim: čipkarski krožek!"
čuk
Popularen nadomestek za tisoč tolarjev. Malo manj pogost danes: npr. čuka evrov.
Izvor iz angleške besede za tisoč dolarjev: "Bucks - //baks" v prevodu žival iz rodu uharic - čuk.
Po letu 2000 se je zelo razmahnilo, da smo mladi (takrat srednješolci ...) bankovcu za 1000 tolarjev, pogovornemu jurju (govorilo pa se je že tudi "prešeren", ker je bila na njem podoba tega pesnika, kakor je "cankar" pomenil desettisočaka: en'ga cankarja mi dej!), začeli govoriti čuk. CD je takrat stal 2 čuka, kak pulover pa 5 čukov. Poceni je bilo samo pol čuka.
Danes sta zaradi evra, ki tolikšnih zneskov ne omogoča v vsakdanji rabi, oba izraza izginila. Res pa je, da je njuna raba upadla že prej.
Čuk pa rečemo pogovorno tudi nekomu, ki se nam zdi umsko preprost in štorast. Primer: "Ti, pa si čuk!" ali pa "Proklet čuk-čukast!"
drek na palici
GLEJ TUDI DREK NA ŠPICI (pasjega, ob Ljubljanici)
a) Iz ribolova. Nekateri na palico ujamejo ribo, drugi čevelj, tretji nič, četrti drek (kar je še slabše kot nič).
b) Po moje tole izhaja iz rekla naših bivših bratskih republik "usrati motku" (motka = palica), kar pomeni, da boš poslej držal za usrano orodje (npr. pri motiki)
Ne, pravzaprav to izhaja iz budistične modrosti.
Vprašali so modreca, kaj je Buda?
Drek na palici, je odgovoril.
Če pa vprašaš Slovenca:
Kaj je to drek na palici?
Lahko odvrne:grenc na leseni nogi;D
Rek je bil v Ljubljani (v meščanskem okolju) znan že vsaj pred II. svetovno vojno, zato je - spričo socialno-kulturnih razmer tedanjega časa in okolja - skrajno malo verjetno, da bi bil "izposojenka" iz kakega drugega južnoslovanskega jezika. Ekspresivni reki z besedama "drek" in "palica" (ne nujno v povezavi) obstajajo v številnih jezikih.
DREK NA PALCI RAD GA JEM DOBER KOT MLEJK KO SN ŠOV PA SN PRŠ DOMOV PA SN REKO MAMI NAJ MI DA DREKOV POL SN PA KOZLOV PA SM JI REKO DA JE BIV...
drekobel
**drekobel** je merska enota, ki opisuje straniščni smrad; 0 - 30 drB (drekobelov) je znosen smrad, 30 - 50 drB je močnejši smrad , na stranišče se odpravimo le, če je nuja. 50 - 100 drB je močan smrad, odpravimo se na drugo stranišče ali počakamo še vsaj pol ure. 100 drB naprej - močan smrad, stranišča se ognemo vsaj za 100m in 2 dni. Enota je nastala naključno, 24.7.13 zvečer, ko sem za kolegom odšel na stranišče, a sem se ga zaradi visoke stopnje drekobelov izogibal do konca večera. Avtor; Ajsav Cevakil
drugače
Še eno mašilo. Zamenljivo s sicer. Uvaja neko novo informacijo, ne pa nasprotja, kot je to v knjižnem jeziku.
Primer (dopisovanje dveh študentov o izpitu):
URŠKA: Čudno, da se nisva videla. Mogoče si prišel malo kasneje, pa si pisal z živilci v D1, ker nas so prestavili v Ž3. Kako ti pa je šel test?
ROLI: Ja, res sem pisal v Ž3, pol se pa zato nosva videla. Drugače pa je bil izpit kar OK.
V knjižnem jeziku bi zadnjo poved mirno napisali tudi brez drugače/sicer, ker dejansko nima nikakršne protivne vloge. Dano besedo bi uporabili le v takšnem primeru: Peta naloga je bila res težavna, pa tudi z verižnimi indeksi sem se matral. drugače pa izpit ni bil težak. V pogovornem jeziku drugače uvaja nov odgovor (prvi je bil, kje sem pisal izpit, drugi, kako sem ga odpisal).
dsng
Dojel/a sem; nisem glup/a!!!
To je ko ti nekdo neki na dolg razlaga kej čist normalnga
oz. tistega kar razumeš.
Npr.: Zobotrebec tanka je paličica iz lesa, ki je dolga 9 do 10 cm in ima profil kroga (če je izdelan s stružnico) - ali pa profil nedoločene koničaste oblike, kadar gre za ročno delo tradicionalnih proizvajalcev (v Sloveniji npr. Ribnica). Če je ročno izdelan je iz leskovine, strojno izdelani pa ponavadi iz bukve. Ta pripomoček je namenjen čiščenju ostankov hrane izza zob, oziroma čiščenju presredkov med zobmi. Je obvezen del servirnega pribora ob pogrinjku (sol, poper in zobotrebci).
Preprosto pa rečeš: to je tist s čimer si pucaš zobe.
In pol rečš dsng.
-eska
V Ljubljani sem slišal že primere, ko ta ekspresivna pripona slabšalno označuje kako starejšo, preveč radovedno žensko, npr. Marta -> Marteska. Kako razširjena je takšna raba pripone oz. ali gre za omejen pojav, pa ne vem.
Primer: "Pazi, Marteska spet opreza na oknu, da bo lahko pol regljala sosedam ..."
flikniti
Pasti letnik, razred (šola).
- V tretjem sem fliknil ... Ampak je bilo kul, sem se pol umiril in vse lepo naredil.
Lepše se sliši kot "fukniti".
frfotavka
moreča lahkotnica; nad vsem takoj navdušena ženska; pristašica postmodernosti, ezoterike in poboljševalne (Partljičev izraz) literature; ki jo navduženje hitro mine in se preusmeri na kaj novega, vsakić pa teka od kolega do kolega in ga poskuša navdušiti za novost
vse naredi na pol ali zgolj nekaj začne, potem pa preskoči na novo reč
fukfedra
1.) poimenovanje za osebke (moškega ali ženskega spola), ki nenehno mislijo na sex (t.i. fuk) ali pa to zelo radi počnejo. Uporaba:"Ti si taka fukfedra ! "
2.) moško poznavalsko odobravajoča oznaka za mlado žensko, ki je dinamičnega značaja, radoživa, športno seksi videza in oblačenja in v veščinah seksa močno obetajoča; dobro se počuti in uživa v moški družbi; deluje pri športnih igrah, pri jadranju, na popotovanjih; Primer: pogovor med moškimi: "tistale mačka znabiti dobra fukfedra, le kako bi ji prišel blizu";
3.) izraz uporabljan v 60. letih in je označeval dekle, ki je rada hodila s fanti, ki so imeli dobre avtomobile ali motorje, je bila radoživa, na eksperimentiranje v seksu pripravljena. Iz tistega časa je znana šala o avtomobilu "spaček" (citroen CV 2), ki so ga sestavljali v Kopru: kmet na travniku gleda in reče: "ta spaček pa ima res dobro fedracijo, pred pol ure sta se ustavila in se še zmeraj gunca";
4.) moška pogovorna oznaka za dekle, žensko, ki med seksom z močno dinamiko ...