Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
hitéti
-ím nedov. híti -íte, -èč -éča; hítel -éla, -èt/-ét; hitênje; (-èt/-ét) (ẹ́ í) ~ na vlak, v mesto; ~ mimo; ~ pri delu; ~ pomagat; ~ kositi |hitro kositi|;
ítak
presoj. člen. (ȋ) neobč. tako in tako: Toča je uničila že ~ revne pridelke; Ostani še, vlak si ~ zamudil
íti
grém in íti grèm dvovid. grémo in grêmo, star. gremò, gréste in grêste, star. grestè, gredó in gredò in grêjo, star. grejò, bom šèl in pójdem itd. ; pójdi -te tudi -íte, pokr. ídi -te, nedov. gredóč, star. idóč; šèl [šə̀u̯] šlà šlò tudi šló (íti/ȋti grẹ́m/grȅm, grẹ́mo/grémo, star. gremȍ, grẹ́ste/gréste, star. grestȅ, gredọ́/gredȍ/gréjo, star. grejȍ, pọ́jdem; pọ́jdi/pọ̑jdi; šə̏l šlȁ šlȍ/šlọ́) 1. ~ domov, mimo, peš; iti k/h komu/čemu ~ k frizerju; knj. pog. Ni še šel k izpitu opravljal izpita: Vsak dan gre na pokopališče; iti na kaj ~ ~ koncert; knj. pog. Si že šel na operacijo Si se že dal operirati: omilj. ~ ~ drugi svet |umreti|; ~ po opravkih; ~ za zaslužkom; ~ čakat brata; knj. pog. Popoldne se je šel z nami igrat se je z nami igral: knj. pog.: Iz rane gre kri teče, se cedi: Mleko gre čez prekipeva: Novica je šla od vasi do vasi se je širila: Že tri dni gre sneg sneži: Po nekaterih krajih je šla toča je padala: Kdaj gre vlak odpelje: knj. pog. iti z/s čim ~ s pinceto v ran...
iztíriti
-im dov. iztírjen -a; iztírjenje (í ȋ) kaj Diverzanti so iztirili vlak; poud. iztiriti koga Otrokova smrt jo je iztirila |spravila iz duševnega ravnotežja|; Lokomotiva je iztirila se je iztirila: iztíriti se -im se (í ȋ) Zaradi plazu se je lokomotiva iztirila
kasníti
-ím nedov. kásni -íte, -èč -éča; -íl -íla; kasnjênje; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) neobč. zamujati, biti pozen: Vlak ~i kasniti z/s čim ~ z deli zaostajati:
kólikor
vez. (ọ̑) 1. dop., dop. vez. Ni se mu posrečilo, ~ se je (tudi) trudil čeprav: 2. pogoj., pogoj. vez. Vlak prevozi progo v dveh urah, ~ nima zamude če: ⚪ V ~ mi ne verjamete, vprašajte še koga če:
mój
môja -e prvoos. svoj. zaim. iz ed. podstave (ọ́ ó ó) 1. ~i otroci; ~a žena; ~e prepričanje; Ta kapa je ~a2. ~ namen; ~a želja; ~e hotenje; ~e pismo staršem3. ~ vlak odhaja ob sedmih4. poud.: sin ~; draga ~a; ljubček ti ~; pri ~i duši; ~ bog mój môjega m, člov. (ọ́ ó) knj. pog., poud. A ~ega še ni domov? |mojega moža, fanta|; môja -e ž, člov., rod. mn. -ih (ó) knj. pog., poud. ~ vam bo skuhala kavo |moja žena, moje dekle|; pojm., izpust. ~ bo obveljala |moja trditev, odločitev|; môje -ega s, pojm. (ó) prakt.sp. Tu ni nič ~ega moje lastnine: po môje nač. prisl. zv. (ó) prakt.sp. delati ~ ~ po mojem okusu, po moji volji: po môjem ozirn. prisl. zv. (ó) prakt.sp. ~ ~ se motite po mojem mnenju:
motórka
-e ž (ọ̑) prakt.sp.: motorna brizgalna: motorna ročna žaga: motorna kosilnica: motorni vlak:
mudíti
-ím nedov. múdi -íte, -èč -éča; -íl -íla, mujèn -êna; mujênje; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) koga Moram iti, da vas ne bom preveč mudil |jemal časa|; star. Gostje so že nekoliko mudili zamujali: muditi koga z/s čim Kaj me ~iš s temi zadevami mudíti se -ím se (í/ȋ í) 1. s smiselnim osebkom komu/čemu ~i ~ mi na vlak; poud. Kam pa se vam tako ~i |kam tako hitite|; z nedoločnikom ~i ~ mu vrniti dolg; muditi se komu/čemu z/s čim Mudilo se jim je s pripravami; brezos. Nič se ne ~i2. ~ ~ pri bolniku |zadrževati se|; publ. ~ ~ na študijskem potovanju biti: knj. pog. Ta stvar se ne ~i ni je treba hitro, takoj opraviti: muditi se z/s kom/čim ~ ~ z otroki, z opravki