Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
čopati
Jesti (malo asociira tudi na osmukati), zato pogosto tudi počopati, načopati.
črni bojler
1. oznaka za korpulentne nebistre desničarske politike
2. oznaka za okroglo velike ministrante ob župniku
3. črnuharski bodigard, ki politika ali mafjozota ščiti s svojo velikostjo in ne z intelektom ali gibkostjo
4. oznaka za okrogle levičarske politike, ki se oblačijo v črno, da malo skrijejo kile, čeprav z njimi dobro kompenzirajo svojo politično netežo
https://twitter.com/zasledovalec70/status/1210212520457392129
črvičiti
Malo se mi oglaša vest, nekoliko se kesam, premišljujem, ker me rahlo zanima.
Čuježi
Čuježi so prebivalci mesta Maribor oziroma štajerskega okoliša, ker v svojem govoru pogosto uporabijo besedo "čuj" v različnih kontekstih, velikokrat v povezavi z besedo nor, zlasti takrat, ko želijo izraziti navdušenje oz presenečenje.
"Pa ka si ti ja malo nor, čuj?"
"Ka si ti ja nor? Čuj tote podalške sn si nt devala 6 ur pa sn tak vesela, da ti nea morn povedat!"
By URP
čuk
Popularen nadomestek za tisoč tolarjev. Malo manj pogost danes: npr. čuka evrov.
Izvor iz angleške besede za tisoč dolarjev: "Bucks - //baks" v prevodu žival iz rodu uharic - čuk.
Po letu 2000 se je zelo razmahnilo, da smo mladi (takrat srednješolci ...) bankovcu za 1000 tolarjev, pogovornemu jurju (govorilo pa se je že tudi "prešeren", ker je bila na njem podoba tega pesnika, kakor je "cankar" pomenil desettisočaka: en'ga cankarja mi dej!), začeli govoriti čuk. CD je takrat stal 2 čuka, kak pulover pa 5 čukov. Poceni je bilo samo pol čuka.
Danes sta zaradi evra, ki tolikšnih zneskov ne omogoča v vsakdanji rabi, oba izraza izginila. Res pa je, da je njuna raba upadla že prej.
Čuk pa rečemo pogovorno tudi nekomu, ki se nam zdi umsko preprost in štorast. Primer: "Ti, pa si čuk!" ali pa "Proklet čuk-čukast!"
dati ga na zob
Zvrniti šilce žganega, običajno ne z namenom opijanjanja, temveč v "terapevtske" namene (npr. za ublažitev psihičnih ali fizičnih bolečin), redkeje v zvezi z družabnim pitjem, predvsem v dvoje. Izvor fraze je povezan s tem, da so v časih, ko zobozdravnikov (zlasti na podeželju) še ni bilo, žganja pa dovolj pri vsaki hiši, zobobole blažili s tem, da so žganje v majhnih količinah nalivali na boleči zob (ob močnejših bolečinah pa večje količine mimo zoba v požiralnik ...) in tako delno omrtvičili boleče mesto.
"Danes se pa tako bedno počutim, da ga bom malo dal na zob."
"Zdravo, Jože. A si ti tud tko povožen? Pejva ga v bufet dat mal na zob."
"Tako me je bolel trebuh, da sem ga morala malo dati na zob."
dati si nekoga na toplo
počakati z zvezo z zagotovljenim ljubimcem, običajno z namenom uloviti boljšega ali nedosegljivega
Francija si je dala na toplo, da se lahko še malo (fukariti se|fukari).
nem.:sich jem. warm halten
dati v pečico
Slangovski izraz med malo starejšimi (generacija rojstva 1986) v pomenu dobiti otroka. Izraz je širok, lahko zajema celo poroko kot pripravo na oblikovanje družine, zaploditev in rojstvo.
"Ja, ja, te je zagrabilo, a? Pa sta dala v pečico ..."
-
"Kdaj bova pa kaj dala v pečico?"
-
"A midva? Da bi že dala v poečico ... Ne vem, jaz moram prej še diplomirati ..."