Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
iztegováti
-újem nedov. -ujóč, -ováje; -àl -ála, -án -ána; iztegovánje; (-àt) (á ȗ) kaj ~ nogo v kolenu; ~ roko predse; nizk. Ljudje so začeli ~ jezike |opravljati, obrekovati|; Iztegovala je roke za njim; olepš. ~ roke po tujem imetju |krasti|; iztegováti se -újem se (á ȗ) Mišice se krčijo in ~ujejo
izumírati
-am nedov. -ajóč, -áje; izumíranje (í ȋ; ȋ) Posamezni rodovi ~ajo; poud. Ponekod ~ajo cele vasi |postajajo prazne, nenaseljene|; redk. izumirati za čim Ljudje so izumirali za kugo |množično umirali|;
jàz
mêne m, ž, s, os. zaim. za 1. os. mêni -e -i -ój in máno; mídva médve tudi mídve, náju, náma, náju, náju tudi náma, náma; mí mé mé, nàs, nàm, nàs, nàs, námi; naslonske oblike za rod., daj. in tož. me, mi, me; naju, nama, naju; nas, nam, nas; navezna oblika za tož. ed. -me, star. mé, npr. náme, star. na mé (ȁ é) 1. im. oblike se rabijo:a) če so poudarjene To sem rekel ~; ~, ne Janezb) če so v protistavi Tone gre na levo, ~ na desnoc) v prir. besedni zv. Tone in ~č) v podr. besedni zv. ~ sam; medve dekleti; mi ljudje; tudi ~d) prakt.sp., tudi nepoudarjeno ~ res ne vem, kaj je otroku, da kar naprej joka; sicer se im. oblike izpuščajo Domov sem šel, sva šli, smo šle; Sem še mlada in bom že kako; Mladi si gradove zidamo v oblake2. naglašene oblike za rod., daj. in tož. se rabijo:a) če so poudarjene Meni tega ni bilo treba; Nama/Náma dvema tega ni trebab) če so v protistavi Mene se ne boji, očeta pa že boljc) v prir. besedni zv. pri meni in Janezuč) v podr. besedni zv. Mene samega je bilo st...
jemáti
jêmljem nedov. -i -íte, -óč, jemáje; -àl -ála, -át, -án -ána; jemánje; (-àt) (á é) koga/kaj ~ v službo nove delavce; ~ jabolka iz košare; ~ kapljice proti gripi; publ.: ~ predlog v obravnavo obravnavati ga: ~ opozorilo v poštev upoštevati ga: poud.: ~ otroka na muho, na piko |imeti ga za predmet napadov, šal|; ~ prijatelja v misel |omenjati ga; spominjati se ga|; Vse ~e hudič |Vse propada|; šol. žarg. ~ pri zgodovini preseljevanje narodov obravnavati: neknj. ljud. ~ čez pri petju |spremljati melodijo z višjim glasom|; šol. žarg. ~ naprej obravnavati novo snov: jemati kaj od koga/česa ~ denar od staršev jemati koga/kaj za koga/kaj ~ izjavo za šalo poud. za čisto resnico; knj. pog. ~ za osnovo grob material uporabljati: jemati komu/čemu koga/kaj ~ bolniku kri; ~ otrokom starše jemáti se jêmljem se (á é) poud. Le od kod se ~e toliko ljudi |od kod prihajajo, se pojavljajo ljudje|;
jezljáti
-ám nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála; jezljánje (-àt) (á ȃ) pokr. komu Pred vsemi je jezljala materi ugovarjala, odgovarjala: pokr. jezljati zoper kaj ~ ~ nove postave negodovati: pokr. Ljudje so veliko jezljali zaradi njegove ženitve opravljali, obrekovali: poud. Plamenčki ~ajo |plapolajo, švigajo|;
jezuít
-a m, člov. (ȋ) |redovnik|; slabš. parlamentarni ~i |zvijačni, neiskreni ljudje|;
katérih
-- -- ozir. svoj. zaim. česa dvojinskega ali množinskega (ẹ̑) Dekleti, ~ fanta sta se vrnila od vojakov; Ljudje, ~ sreča je služba drugim
ki
ki njega/ga, ki nje/je, ki njega/ga ozir. morfem 1. ob neimenovalniških oblikah os. zaim. potres, ~ je prizadel Posočje; Tako se bo godilo vsem, ~ se (jim) bodo upirali; predstava, ~ se je vsi spominjajo; žrtve, ~ jim ne vemo imena; film, ~ se o njem veliko govori o katerem: vrstniki, ~ smo z njimi hodili v osnovno šolo s katerimi: ljudje, ~ ne rinejo v ospredje; hoditi z dekletom, ~ nase kaj da; za predlogi je navadnejša raba zaim. kateri: film, o katerem se veliko govori; manj navadna je taka raba ob naslonskih zaim. oblikah predstava, katere se vsi spominjajo; zastar. potres, kateri je prizadel Posočje; ⚪ srečati prijatelja, ~ je nedavno diplomiral prijatelja, ta je: Tedaj je pripeljal avto, ~ je dečka podrl avto, in (ta) je: 2. ob svoj. zaim. gospodar, ~ njegov kruh ješ čigar kruh: ljudje, ~ po njihovi zemlji hodiš po katerih zemlji: cesarica Terezija, ~ je nje(na) reforma šolstva slovenstvu odprla vrata v nove čase katere reforma: