Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
Féulgenova reákcija
specifično barvanje DNA s Schiffovim reagentom po hidrolizi s kislino
foskarnet nátrij
protivirusna snov (trinatrijeva sol fosfonomravljične kisline), ki zavira polimeraze DNA različnih virusov in reverzno transkriptazo retrovirusov. Preprečuje razmnoževanje virusa herpesa simpleksa in v manjši meri tudi razmnoževanje retrovirusov in virusa hepatitisa B.
géminivírus
ikozaedrični rastlinski virusi z enoverižno DNA, veliki do 20 nm; najdeni pri koruzi, fižolu, paradižniku in drugih rastlinah
genétska kóda
tudi genetski kod -ega -a; genetska osnova organizma, sestavljena iz 61 trinukleotidov v DNA in pri nekaterih virusih v RNA, oziroma v mRNA. Določajo sintezo 20 aminokislin in treh kodonov, ki ustavijo sintezo beljakovin. Večino aminokislin določata dva ali več kodonov, kar imenujemo degeneracijo koda.
genóm
dednina, celotna dedna informacija organizma, podana v DNA in/ali RNA, skupek vseh genov v celici
genómska knjížnica
zbirka nukleotidnih zaporedij DNA, po možnosti celotnega organizma, ki so klonirana v ustreznem gostitelju
genotoksín
snov, ki poškoduje DNA, npr. aromatski amini, acetaldehid, malonil aldehid
hepádnavírus
majhni virusi s premerom približno 40 nm, s krožno DNA, ki je le delno dvoverižna. Imajo ikozaedrično nukleokapsido in lipidno ovojnico. Virusi se razmnožujejo v celicah jeter. Pri sesalcih najdemo 3 tipe: pri človeku (virus hepatitisa B - HBV), pri severno-ameriškem svizcu in pri vevericah.
hérpesvírus
srednje veliki virusi (150 - 300 nm) z dvoverižno DNA v ikozaedrični kapsidi. Obdaja jih lipidna ovojnica. Zanje so značilne latentne infekcije. Razdeljeni so v 3 skupine: alfaherpesvirusi, betaherpesvirusi in gamaherpesvirusi. V patologiji človeka ima večji pomen 5 od 7 znanih predstavnikov: virus herpes simpleks tip 1, virus herpes simpleks tip 2, virus varičela-zoster, virus Epstein-Barr in virus citomegalije. Številne predstavnike najdemo pri živalih (pri govedi, prašičih, perutnini).