Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
θῡμο-φθόρος
2 (φθείρω) ep. 1. življenje uničujoč, smrten, smrtonosen. 2. duhomoren, srce žaleč, skeleč.
κατα-στρέφω
[gl. στρέφω; pf.pass. κατέστραμμαι, med. ion. 3 pl. plpf. κατεστράφατο, aor. pass. κατεστράφθην, at. κατεστράφην] 1. act. a) obrnem, prevrnem (mize) NT; b) podiram, rušim, uničujem, podjarmljam; c) dokončam (življenje), umrjem (βίον). 2. med. premagujem, spravljam pod svojo oblast, osvajam si, pokorim si, νόσον zmagam.
κινδῡνεύω
(κίνδυνος) I. act. 1. a) grem, postavim se v nevarnost, drznem se, upam si, poskusim se πρὸς τοὺς πολεμίους; b) sem v nevarnosti (pos. v boju, pred sodnijo), ὑπέρ τινος zaradi koga, περί τινος (τινι) za kaj, τῇ ψυχῇ, περὶ τῆς ψυχῆς sem v smrtni nevarnosti, gre mi za življenje, zatožen sem na smrt, κινδυνεύω τι ἀποβαλέειν preti mi nevarnost, da kaj izgubim, ὁ κινδυνεύων zatoženec; c) prestanem nevarnost. 2. zdi se, mogoče je, verjetno je, bati se je, da (nav. z inf.), κινδυνεύομεν προδοθῆναι bati se je, da nas izdajo, mogoče (bržkone) nas izdajo; κινδυνεύεις ἀληθῆ λέγειν zdi se, da govoriš resnico, tvoja razlaga se mi zdi prava; tudi v trdilnih odgovorih: κινδυνεύει tako se zdi, da. II. pass. zabredem, pridem v nevarnost, preti mi nevarnost, κίνδυνος κινδυνεύεται ἐν τοῖς υἱέσι sinovi pridejo v nevarnost, ἐν ἑνὶ ἀνδρὶ πολλῶν ἀρεταὶ κινδυνεύονται vrline mnogih so zavisne od enega moža, o vrlinah odločuje en mož; τὰ κινδυνευθέντα, τὸ κεκινδυνευμένον nevarno podjetje, drzen čin.
κρῑ́νω
[Et. κρινjω, lat. cerno (iz crino), certus, cribrare; nem. rein (got. hrains). – Obl. fut κρινῶ, aor. ἔκρῑνα, pf. κέκρῐκα, pass. pf. κέκρῐμαι, aor. ἐκρίθην, fut. κριθήσομαι, adi. verb. κρῐτός in κριτέον; med. fut. κρινοῦμαι (tudi s pas. pom.), aor. ἐκρινάμην; ep. fut. κρινέω, aor. pass. ἐκρίνθην, 3 pl. ἔκριθεν, inf. κρινθήμεναι]. I. act. 1. ločim, od-, izločujem, od-, razbiram καρπόν τε καὶ ἄχνας, razvrstim, uredim ἄνδρας κατὰ φῦλα, razločujem τούς τε ἀγαθοὺς καὶ τοὺς κακούς. 2. izvolim, izbiram ἐρέτας, τινὰ ἐκ πάντων; odobravam, pripoznam τοὺς αὐτοὺς χορούς, γνώμην odločim se za predlog, glasujem za; δίδωμί σοι κρίναντι χρῆσθαι dam ti svobodo, da izbereš; κεκριμένος in κριθείς izbran, določen, izkušen, οὖρος določen veter, ki veje v gotovo stran. 3. a) sodim, razsojam, ταύτῃ tako, poravnavam νείκεα, prisodim komu kaj κράτος ἀριστείας; b) smatram, imam, proglasim za kaj ταῦτα ἄριστα; menim, mislim, da z inf., ὃν ἂν κρίνω ἐρρωμενέστατον εἶναι ki je po mojem mnenju najmočnejši; presojam ...
λαγώς
[ώ, ῴ, ών, pl. λαγῴ], ὁ, ep. λαγῳός, ion. λαγός zajec, λαγὼ βίον ζῶ živim kakor preganjan zajec, živim pasje življenje, sem vedno v strahu in skrbeh.
μαλακός
3 [Et. idevr. m°le-qó-s, iz kor. mel, mleti, treti] 1. mehek, gladek, voljen λέκτρον, τάπης, χιτών, ἐσθής, nežen χρώς, παρειαί, zrahljan, rahel, dobro preoran νειός, bujen, travnat λειμών, miren, lahek ὕπνος, θάνατος, laskav, sladek, priliznjen ἔπος, blag, mil, krotek ἄνθρωπος. 2. a) popustljiv, prizanesljiv, περί τινος v čem, οὐδὲν μαλακὸν ἐνδίδωμι nič ne popuščam, ζημία mila, majhna kazen; b) (po)mehkužen πρός τι, slab, počasen, len ἐν ξυναγωγῇ; bojazljiv, strahopeten, μαλακώτερος precej mehkužen, τὰ μαλακά razkošnost, zabava, mehkužno življenje. – adv. μαλακῶς mehko, nežno φιλέω, sladko εὕδω, krotko, pohlevno, udobno, ugodno, mlačno, nemarno ξυμμαχέω.
μέλλω
[impf. ἔμελλον in ἤμελλον, fut. μελλήσω, aor. ἐμέλλησα, adi. verb. μελλητέον] 1. nameravam, mislim, hočem kaj storiti z inf. a) fut. μέλλεις γὰρ ἀφαιρήσεσθαι ἄεθλον nameravaš me oropati, θήσειν γὰρ ἔτ' ἔμελλεν ἐπ' ἄλγεα Τρωσίν hotel je T. še bolesti (nadloge) poslati, καὶ δή μιν τάχ' ἔμελλε δώσειν ravno ga je hotel izročiti, μέλλω ὑμᾶς διδάξειν hočem vas poučiti; b) praes. ἀλλ' ὅτε δὴ ἄρ' ἔμελλε οἶκόνδε νέεσθαι ko se je hotel domov vrniti, οἶσθα οὖν, ὃ μέλλεις νῦν πράττειν veš, kaj sedaj nameravaš storiti; c) aor. τοὺς μηδὲ μελλήσαντας γενέσθαι ki niso niti nameravali to postati; včasih se inf. izpusti, ako se iz zveze lahko dostavi; d) pt. τὸ μέλλον, τὰ μέλλοντα bodočnost, prihodnost, ὁ μέλλων βίος bodoče (prihodnje) življenje. 2. moram kaj (pre)trpeti, usojeno, namenjeno mi je, more se, sme se, pričakovati je a) po volji (odredbi) usode: ἅ ῥ' οὐ τελέεσθαι ἔμελλεν kar se pa ni imelo izpolniti, čemur ni bila usojena izpolnitev, οὐκ ἂρ' ἔμελλε ἐπανελθεῖν ni mu bilo usojeno, se vrniti, ἔ...
μετα-βαίνω
[gl. βαίνω; impf. iter. μεταβαίνεσκε, imper. aor. μετάβηθι] 1. intr. krenem na drugo pot, grem drugam εἴς τι, μετὰ δ' ἄστρα βεβήκει zvezde so se nagnile proti zatonu, so bile zatonile; preidem k drugemu predmetu ἀπό τινος πρός τι, izpreminjam se. 2. trans. izpreminjam, πτηνὸς βίοτον kot ptič izpremenim način življenja = kot ptič se dvignem v drugo življenje.
μέτριος
3 (μέτρον) I. 1. zmeren, πῆχυς srednji ali navadni (tudi grški) vatel, ki je bil za tri palce manjši nego babilonski in je imel 21 ali 24 palcev; τὰ μέτρια διενεχθέντες v majhnih, malenkostnih razporih, ἐπὶ μετρίοις pod zmernimi (pravičnimi) pogoji, οἷς μὴ μέτριος αἰών življenje z neizmernimi nadlogami. 2. a) primeren, povoljen, zadosten, pristojen; b) α.) zdržen, pravičen, blag, pošten; β.) preprost, navaden ἐσθής; γ.) krotek, pohleven. 3. majhen, neznaten, pičel; subst. τὸ μέτριον prava mera, zmernost, sredina, kar je pravično ali pristojno. II. adv. μετρίως 1. primerno, pristojno λέγω, μετρίως εἶπον preudarno sem povedal; zadosti, dovolj δηλόω; μετρίως ἔχει dobro je, primerno je. 2. zmerno, pičlo, nekoliko, μετρίως αἰσθάνομαι sem srednjega razuma ali malo razsoden, οὐ μετρίως ne malo, zelo NT. 3. skromno, prijazno, pravično.