Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
džazno
tudi: žazno
Ta ljubljanska beseda ima kot pridevnik precej nedoločen pomen (predvsem pragmatičen), kot prislov pa pomeni zelo, ima pa šaljiv prizvok. Lahko se rabi pridevniško ali prislovno ("Potem je pa spet svoje džazne pravljice začela napletati ..." oz. "Ja, kar naj sama zrihta, ko je tako džazno pametna/lepa!"). Naglas na prvem zlogu.
Ta beseda je bila v devetdesetih menda splošno razširjena med ljudmi, tedaj v poznih dvajsetih ali zgodnjih tridesetih. Prvotno je res pomenila nekaj super, krasnega, sčasoma pa je zaradi pogoste uporabe dobila šaljiv prizvok, predvsem pa pomen, da govorec neko stvar opisuje kot resnično dobro, in mu poslušalec to tudi verjame, govorec sam pa o tem dvomi ali sam pri sebi celo zanika.
Včeraj jo je spodrival "džabest" in danes "ultimativno"
džidiper
Nastopač, ki poskuša z rabo tujk narediti vtis strokovnosti, kompetentnosti in všečnosti.
Beseda izhaja iz ekonomističnih krogov, kjer nekateri uporabljajo kratico BDP, eni pa džidipi - GDP.
Zaradi njegovega stalnega džidipiranja v javnosti in podobnosti s priimkom, nekateri ministra Čuferja imenujejo Džidiper
enovrstne kotalke
Beseda kotalke je sestavljena iz dveh besed: kotaleče drsalke. S tehnično izpopolnitvijo so kolesca, namesto pravokotno (klasične kotalke), postavljena v eno vrsto (dva, tri, štiri ali pet kolesc, odvisno od namena uporabe). Ne glede na razvrstitev kolesc gre za drsalke (skates) na kolescih, zato menim, da je utemeljeno zadržati besedo kotalke in ji pred njo dodati pridevnik enovrstne. Izraz je natančen, gospodaren, lahko izgovorljiv in izhaja iz domače besede. Nanaša se samo na opremo, glagol pa ostaja nespremenjen, torej kotalkati, prav tako tudi uporabnik : kotalkar(ica).
Slednje ne moremo trditi za besedo rolerji, rolar(ica) (oseba na rolerjih)ali še bolj napačno rolke (kotalkarska deska), rolkar (oseba na kotalkarski deski), ki se uporablja še pogosteje. Obe sta zavajajoči in težko izgovorljivi; še posebej pri sklanjatvi.
In kako so se odločili nekateri drugi narodi:
1.Klasične kotalke se v angloameriškem okolju imenujejo Roller Skates. Ko so kolesca postavili v eno vrsto pa so jih v...
fail
**fail (izgovorjava: fejl)
izraz uporabljamo v primeru, ko želimo izraziti veličino neke bizarnosti.
Primer: Pravkar aretirana oseba nosi majico z napisom "V zapor z njim". Fail.
Beseda izhaja iz angleške besede failure, ki pomeni nesrečnik. Njena uporaba se je močno zasidrala v spletnem prostoru, pozneje pa prešla tudi na splošno rabo.
fakof
tudi: fakof jebi se!
Fakof je beseda številnih, ali bolje rečeno, skoraj neomejenih pomenov. Izjemno pomembno je, kako se besedo naglaša, ter kako dolgi so izrečeni samoglasniki. Če poudarimo "o" ali še posebej zategnemo "f" na koncu besede, se njen pomen popolnoma spremeni.* Poznavalci, ki s to besedo znajo pravilno operirati, lahko z njo povedo in dorečejo pravzaprav skoraj vse. Predvsem ima beseda izjemno uporabno vrednost pri pogajalskih prijemih v moški družbi.
Beseda fakof ima še en točno določen pomen, in sicer pomeni starejši izraz za pijačo, katere osnovni sestavini sta pivo in tonik (danes se tej pijači v nepoznavalskih krogih reče »pir s švepsom«). Naročanje te pijače zna biti izjemno zanimivo in zabavno. Ko pride natakar in te vpraša, kaj si želiš, mu kratko in odrezavo odvrneš: »Fakof«!
----
* Moja osebna izkušnja je, da "fakooof" s širokim in nekako zateglim, malo nosnim o (način govora deluje malce zdolgočaseno) rabijo predvsem ženske, ko oponašajo kake finoče (mlajša genera...
Falafl
Beseda falafl izhaja iz priimka Fifolt. Besedo lahko uporabimo namesto besede šupak. falafl pomeni umsko zaostal, prizadet človek.
Primer rabe:
1. "Ker falafl je tale model."
Falafel je tradicionalna arabska jed.
fejmič
slovenska različica: oseba, ki ima veliko lajkov na facebooku-nad 100.
fame (angl.) = slava
Beseda narejena po (bestič).
fensi šmensi
negativna oznaka za nekaj pretirano imenitnega
Prvi del izraza (//fensi//) je poslovenjena angleška beseda fancy, ki kot pridevnik pomeni nekaj imenitno izgledajočega, okrašenega, izstopajočega.
Drugi del izraza (//šmensi//) pa je tvorjen s pomočjo t.i. šm reduplikacije, pri kateri vzamemo prvotno besedo in jo enostavno ponovimo, le da njen začetek zamenjamo s šm. S takšnim skorajda otroškim rimajočim se posmehovanjem izrazimo negativen odnos oz. prezir do prvotno nevtralnega pomena izvorne besede.
Zelo verjetna je tudi povezava z nemško besedo schmecken, ki pomeni biti všečen, izpeljanka katere pa je v Sloveniji tudi šmeks, ki slabšalno pomeni nekoga, ki misli da je večvreden.
Marjetka si ful želi, da bi vsi videli, kako bogat je njen očka. Vedno se oblači v neke fensi šmensi cunje.
fiks
Etimološka razlaga: iz angleškega glagola (to fix= pritrditi)
Načinovni prislov: gotovo, sigurno, vsekakor
Lahko se uporablja kot pritrdilna oblika na vprašanje: ''Ali prideš danes z nami?''
- ''Ja to pa fiks''
Biti fiks: biti prepričan, siguren o določeni stvari, ki gotovo velja, je resnična.
''A si fiks, da jutri ne pišemo testa?''
''Ja, fiks sem''
Kot prislov se beseda prične uveljavljati v osrednjeslovenskem območju, predvsem v Ljubljani okoli leta 2011. Kasneje se beseda uveljavi tudi v besedni zvezi biti fiks.