Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
nagníti
in nágniti -em tudi nágniti -em dov. nágni -te in -íte tudi -i -ite; nágnil -íla tudi -il -ila, nágnit, nágnjen -a; nágnjenje; (nágnit) (í/ȋ/á á; á) kaj Veter je nagnil ladjo nagniti koga k/h čemu Kaj te je nagnilo k pisanju nagníti se in nágniti se -em se tudi nágniti se -em se (í/ȋ/á á; á) Staro drevo se ~e
nagrebéniti
-im in nagrebeníti -ím dov. nagrebénil -a in nagrebénil -íla, nam. nagrebénit in nagrebenít/nagrebenìt; drugo gl. grebeniti (ẹ́ ẹ̑; ẹ̑; í/ȋ í) kaj Veter je nagrebenil morje; Pes je nagrebenil hrbet nagrbil: nagrebéniti se -im se in nagrebeníti se -ím se (ẹ́ ẹ̑; ẹ̑; í/ȋ í) Valovi so se nagrebenili
namehúriti
-im dov. namehúrjen (ú ȗ) kaj Veter je namehuril perilo namehúriti se -im se (ú ȗ) Zaradi vlage se je obloga namehurila
napháti
-ám dov. naphánje; drugo gl. phati (á ȃ) kaj ~ seno iz senika; neobč. Veter je naphal velike zamete napihal, nanesel: pešaj. naphati kaj z/s čim ~ ograjo s prstjo nabiti: ~ kozolec s snopi napolniti, natlačiti: napháti se -ám se (á ȃ) poud. |zelo se najesti|; česa ~ ~ mesa naphati se z/s čim ~ ~ z mesom
napúhniti
-em dov. napúhnjen -a; napúhnjenje (ú ȗ) poud. koga/kaj Veter je napuhnil jadra |napihnil, napel|; poud. Številni uspehi so ga napuhnili |napravili domišljavega, prevzetnega|; napúhniti se -em se (ú ȗ) poud. ~ ~ zaradi pohvale |prevzeti se|;
nèprijázen
-zna -o; -ejši -a -e (ȅá; ȅá ȅȃ ȅá; ȅá) ~ prodajalec; poud.: ~ kraj |neprijeten, pust|; ~ veter |mrzel|; ~e razmere |težavne|; neprijazen do koga ~ ~ soseda neprijazen z/s kom ~ s kupci nèprijáznost -i ž, pojm. (ȅá)
obráčati
-am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; obráčanje (á ȃ; ȃ) koga/kaj ~ bolnika s hrbta na bok; poud. ~ koga na svojo stran |pridobivati ga za svoje načrte|; obráčati se -am se (á ȃ; ȃ) Veter se ~a obračati se na koga/kaj ~ ~ ~ starše za nasvet; ~ ~ ~ predsedstvo; poud. obračati se po kom Fant se že ~a po dekletih |kaže zanimanje zanje|; obračati se za kom ~ ~ ~ dekleti |kazati zanimanje zanje|; brezos. obračati se komu Bolniku se že ~a na bolje |stanje se mu izboljšuje|;
od
[poudarjeno òd] predl. z rod., nasprotnostni par je do 1. izhodiščni a) prostor.prostorski oditi ~ doma; Veter piha ~ vzhoda; pahniti vsiljivca ~ sebe; od kod, ⚪ odkod prihajateb) čas.časovni ~ tistega prepira se nista več pozdravljala; ~ takrat ni nehal misliti nanjoc) količ.količinski tovor ~ 130 kilogramov navzgor; prehoditi pot ~ doma do šole v dvajsetih minutah2. razmejevalni, v zvezi z do a) prostor.prostorski ~ Celja do Žalca so dobre avtobusne zvezeb) čas.časovni delati ~ jutra do večera; ~ srede do sobotec) šteti ~ ena do sto; temperature ~ deset do petnajst stopinj3. vršilski a) pohvaljen ~ učitelja; priznan ~ vsehb) dobiti ~ brata4. izbirni eden ~ dijakov; najlepša ~ deklet izmed: Lepše ~ Urške bilo ni nobene kakor: 5. določevalni ključ ~ vrat; nekdo ~ naših; rana ~ noža; knj. pog. Trgovina je ~ rok oddaljena: neknj. pog. avto (~) novega soseda; Ruta je ⚪ ~ matere materina: 6. vzročn.vzročnostni tresti se ~ jeze; ~ vročine se je bliskalo; hirati ~ žalosti7. mer.merni, poud....