Iskani niz je bil najden v IZTOČNICAH:
Kanabinoidi
Aktivne kemične spojine, ki jih lahko razdelimo v tri skupine: endokanabinoidi, fitokanabinoidi in sintetični kanabinoidi. Delujejo na kanabinoide receptorje, prisotne v celicah človeškega telesa in telesa mnogih živali, ki regulirajo sproščanje določenih nevrotransmitorjev oz. živčnih prenašalcev v možganih. Obstaja več kot 100 različnih kanabinoidov, med njimi THC (tetrahidrokanabinol), THC – V (propilni analog tetrahidrokanabinola), CBD (kanabidiol), CBD – V (propilni analog kanabidiola), CBN (kanabinol), CBC (kanabikromen), CBC – V (propilni analog kanabikromena) in CBG (kanabigerol). Endogeni receptorji aktivnih molekul konoplje, predvsem Delta 9 – THC. Odkrili so dva endogena receptorja: CB1 so gosto posejani v hipokampusu, bazalnih ganglijih, malih možganih in možganski opni, CB2 pa je predvsem pogost v imunskem sistemu. Centralni učinki konoplje so povezani le s CB1. Sodobne raziskave kažejo pomen kabinoidov za telesu lasten endokabinoidni sistem.
Sintetični kanabinoidi
Narejeni so v laboratoriju, izdelani so na podlagi kemične strukture fitokanabinoidov. Sintetični kanabinoidi so čiste kemijske spojine, ki so pripravljene v laboratorijih in so prisotni v veliki večini farmacevtskih pripravkov ter zato tudi dostopni na ta način. Izkušnje v zvezi z uporabo sintetičnih kanabinoidov kažejo, da so v primerjavi z naravnimi oblikami kanabinoidov bistveno manj učinkoviti pri zdravljenju. Na trgu prepovedanih drog sintetični kanabinoidi predstavljajo trenutno najbolj razširjeno obliko sintetičnih drog in jih zaradi nenadzorovane izdelave in uporabe, njihovega učinkovanja in škodljivih posledicah, uvrščamo med nevarne droge.
Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
konôplja
kulturna rastlina, ki se goji zaradi vlaken in semena ter (v odvisnosti od zakonodaje) zakonito ali nezakonito za pridobivanje kanabisa oziroma kanabinoidov
Konoplja
Žargonsko tudi trava, marihuana. Obstajajo tri vrste te rastline: cannabis sativa, cannabis indica in cannabis ruderalis. Cannabis sativa je najbolj pogosta, saj raste v skoraj vseh pogojih. Zdravilne in psihoaktivne učinke konoplje povzroča družina kemičnih spojin imenovana kanabinoidi, ki so prisotni le v rastlinah konoplje. Med njimi sta najbolj znani THC in CBD. Slednji se v zadnjih letih precej raziskuje in uporablja tudi v medicinske namene.Cvetovi in listje se uporabljajo za proizvajanje konoplje za kajenje. Hašiš se proizvaja iz smole. Konoplja je klasificirana kot psihotropna substanca in je regulator centralnega živčnega sistema.
recéptor
1. beljakovinska molekula na plazmalemi ali v notranjosti celice, na katero se specifično vežejo telesu lastne (npr. nevrotransmitorji, hormoni, citokini, rastni dejavniki) ali v telo vnesene (strupi, toksini, zdravila) učinkovine in druge molekule; vezavi na membranski receptor na plazmalemi lahko sledi prenos signala v celico, zavora prenosa signala v celico ali receptorska endocitoza, vezavi na znotrajcelični receptor lahko sledijo negenomski ali genomski učinki
2. konec senzibilnega živca, ki reagira na specifične fizikalne in kemične dražljaje iz okolja ali organizma (lahko je prosti živčni končič ali pa specifična tvorba, ki ima ime po mikroskopskem izgledu, kot npr. telesce, ploščica, betič, vreteno, brbončica, čepek, palička ipd.)
Dostopnost