vèn

1. izraža premikanje ali usmerjenost iz zaprtega prostora,
2. izraža odhod od doma, iz domačega okolja

vèn

1.it fuori
2. fuori

vèn

es afuera, hacia fuera, fuera

vèn

vèn

fr dehors

vèn

es afuera, hacia afuera

ven

de hinaus; heraus

vèn

[vən] smer. prostor. prisl. (ə̏) 1. gledati ~; hoditi ~ in noter; daleč ~; iti ~ na zrak; ~, je ukazal; poud. Pri enem ušesu mu gre noter, pri drugem ~ |Nič ne uboga, ne upošteva; Nič si ne zapomni|; olepš. Po dveh letih je prišel ~ |iz zapora|; knj. pog.: Dela ima toliko, da se ~ ne vidi |zelo veliko|; priti ~ (iz vaje) |odvaditi se določenega dela, spretnosti|; 2. hoditi ~ z družino, s prijatelji; knj. pog. Večkrat potuje ~ |iz države|;

ven

(prislov) na prosto

ven

pt fora