Področja:
kulinarika
Jeziki:
slovenščina, angleščina
Spremenjen:
30. 08. 2023 20:42:39
Število gesel:
652

Terminološki slovar slovensko-angleških izrazov v slaščičarstvu

© 2023 Brigita Yartz

Avtorica: Brigita Yartz
Založnik: Amebis, d. o. o., Kamnik
Leto izida: 2023
Javni (so)financer: Ministrstvo za kulturo

ISSN 3023-9265


S kulinariko, katere del je tudi slaščičarstvo, se Slovenija vedno bolj promovira v svetu in ima velik turistični potencial. Kulinarika postaja velik motiv za potovanja, zato so dobri prevodi pomembni. Sladice razveseljujejo ljudi, izboljšujejo razpoloženje, so pomembne ob praznovanjih, so narodna kulinarična posebnost in turistična ponudba. Servirane sladice so igra okusov, oblikovanja in paša za oči in hranilno dopolnjujejo obroke hrane ter so bogat energijski dodatek.

Angleški jezik govori največji delež ljudi na svetu. V raziskavi je bilo zaznati težavo, da prihaja do prevajalskih napak tudi zaradi nepoznavanja strokovnega področja. Analiza pa je pokazala uporabo različnih metod prevajanja in pomanjkanje dobrih prevodov v angleščino. Na primer jedilni list kot besedilna vrsta s prevajalskega vidika ni videti zahteven, vendar je kompleksen s kulturnega in sociološkega vidika. Zaradi na videz majhnih razlik je prevajanje zapleteno in tudi zelo zavajajoče. Površno uporabljen izraz oziroma prevod se lahko hitro razširi. V ta namen je bil izdelan terminološki slaščičarski slovensko-angleški slovarček. Zbranih je več kot 650 besed in izrazov v slaščičarstvu. V slovarčku so vključeni termini, ki se jih najpogosteje uporablja, in izrazi, ki se zaradi višje stopnje strokovnosti izven stroke redkeje pojavljajo. V nekaterih primerih so poimenovanja zapisana citirano, enako kot v jeziku, iz katerega izvirajo. Izziv pri prevajanju kulinaričnih besedil je bilo pomanjkanje besedne enakovrednosti prevajanja. Slovenskim jedem je težko najti enakovreden prevod, saj enaka jed v drugi državi ne obstaja ali ji je samo podobna. Nekaterih imen jedi se ne prevaja, ampak se jih zapiše/opiše z besedami - opisni prevod. Obstaja tudi mnenje, da se narodne jedi ne bi dobesedno prevajale, ampak se poiščejo  ustreznice, ki najbolj opišejo lastnost ali sestavino jedi. Nekaj tradicionalnih slovenskih jedi ima zaščitena imena in recepture, zato so prevodi v angleščino že ustaljeni.