absolu, e [apsɔlü] adjectif neomejen, absoluten; izključen, brezpogojen; popoln; grammaire neodvisen, nevezan; (oseba) avtoritativen, oblasten, absolutističen; masculin absolutist
alcool masculin ~ čisti alkohol
confiance féminin ~e neomejeno zaupanje
majorité féminin ~e absolutna večina
pouvoir masculin ~ absolutna oblast
dans l'~ brez primerjanja, brez upoštevanja razmer ali okoliščin
on ne peut juger de cela dans l'~ o tem se ne da soditi brez poznavanja, upoštevanja okoliščin
Dostopnost
Dostopnost