commun, e [kɔmœ̃, ün] adjectif skupen, splošen, obči; navaden, vsakdanji, običajen, preprost; prostaški; grammaire enak za oba spola; masculin skupnost, splošnost; veliko število; (navadno) ljudstvo; (hišno) osebje, služinčad; pluriel gospodarski prostori, stranska poslopja (za služinčad)
d'un ~ accord složno, enodušno
d'une ~e voix enoglasno
en ~ skupno, skupaj
hors du ~ izreden
le ~ des mortels večina ljudi
but masculin ~ skupen cilj
fosse féminin ~e skupen, množičen grob
dénominateur masculin ~ (mathématiques) skupni imenovalec
homme masculin du ~ človek iz ljudstva, poprečen človek
intérêt masculin ~ skupen interes, splošna blaginja
lieu masculin ~ banalna, obrabljena, splošno znana stvar
maison féminin ~e občinska hiša
nom masculin ~ občno ime, apelativ
réunion féminin ~e skupno zborovanje, skupna seja
sens masculin ~ zdrava pamet
vie féminin ~e skupno življenje, skupno gospodinjstvo
voix féminin ~e glas ljudstva, javno mnenje
avoir quelque chose de ~ avec quelqu'un imeti s kom kaj skupnega
faire cause ~e združeno nastopati (v kaki stvari), solidarizirati se
faire bourse ~e imeti skupno blagajno
vivre sur le ~ živeti na stroške skupnosti
qui sert au ~ sert à pas un (proverbe) vsem ljudem ne more nihče prav narediti
Dostopnost
Dostopnost