ressortir2 [rəsɔrtir] verbe intransitif spadati v pristojnost, biti pristojen, tikati se, biti povezan, biti v zvezi (à z), spadati v območje
ce problème ressortit à la physique ta problem spada v območje, se tiče fizike
cette affaire ressortit à la cour d'appel ta zadeva spada v pristojnost, v kompetenco prizivnega sodišča
Dostopnost
Dostopnost