• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

ἄ-πιστος 1 2 (πίστις)

◆ adv. ἀπίστως


1.

a) ki mu ni mogoče verjeti, nezanesljiv, nezvest

b) neverjeten
        • τὸ ἐλπίδων ἄπιστον οἰκούρημα τῶν ξένων varstvo tujcev, ki so ostali proti pričakovanju zvesti

2.

a) adi. neveren, nejeveren, nezaupen, nezaupljiv
        • ἄπιστος εἶ tega ti ne moremo verjeti
        • ἄπιστον ποιῶ τινα osumim koga

b) subst.
        ◊ subst. masc. sg. ἄπιστος, ὁ nevernik, pogan
        • NT

c) poet. nepokoren, neposlušen

č) adv.
        ➞ adv. ἀπίστως nezanesljivo, nezaupljivo, neverjetno
        • ἀπίστως ἔχω nezanesljiv sem



Vir: Geselska baza za novi grško-slovenski slovar – 3 (Α - Γ) - Matej Hriberšek s sodelavci: Pikl, Cvijić, Gardina, Markič, Berden, Teran, Novak, Križaj, Avguštin, Kristan

Komentiraj slovarski sestavek