apoptoza angleško apoptosis
Natančno uravnavani proces odmiranja celice, ki ne izzove vnetnih procesov. Apoptoza je pri prokariontih manj raziskana, podobno kot pri evkariontih pa vključuje fragmentacijo DNA, krčenje celice, razgradnjo RNA in proteolizo. Apoptozo pri evkariontih sprožajo različni fiziološki ali patološki dejavniki po zunanji (ekstrinzični) ali notranji (intrinzični) poti. Za proces apoptoze pri evkariontih so značilne naslednje molekulske in morfološke spremembe: aktivacija določenih proteaz, imenovanih kaspaze, cepitev molekule DNA na krajše fragmente, kromatin in citoplazma se zgostita, prekinejo se celični stiki s sosednjimi celicami, plazmalema se naguba, vendar ostane nepoškodovana, in celica se skrči. Iz apoptotske živalske celice začnejo nato brsteti in se postopno odcepljati apoptotska telesa, ki jih odstranijo makrofagi ali sosednje celice v procesu fagocitoze. V rastlinah ima vakuola ključno vlogo pri odstranjevanju apoptotskih rastlinskih celic.
Sinonim: programirana celična smrt



Vir: Mali leksikon biokemije in molekularne biologije - Slovensko biokemijsko društvo

Komentiraj slovarski sestavek