hemoglobin angleško hemoglobin, Hb
Metaloprotein, ki vsebuje železo in kooperativno veže kisik (O2). Nahaja se v eritrocitih vretenčarjev in tkivih nekaterih nevretenčarjev ter daje krvi njeno značilno rdečo barvo. Vsaka od štirih podenot je zgrajena iz proteinskega globinskega dela in neproteinskega hema. Ta ima centralno vezan železov ion (Fe2+), na katerega se lahko veže ena molekula O2. Najpogostejša oblika hemoglobina pri ljudeh je hemoglobin A1, ki je sestavljen iz dveh α in dveh β globinskih podenot (α2β2). Nizek pH, visok parcialni tlak ogljikovega dioksida (CO2) in 1,3-bisfosfoglicerat (1,3-BPG) spodbujajo sproščanje O2 s hemoglobina. Poleg O2 se na hemoglobin vežejo tudi CO2 in nekatere druge molekule, npr. ogljikov monoksid (CO) in dušikov monoksid (NO).



Vir: Mali leksikon biokemije in molekularne biologije - Slovensko biokemijsko društvo

Komentiraj slovarski sestavek