véčno prisl.

1. večno, večito

materija, njena oblika je tudi energija, je večna; večno vesolje; nobena stvar na svetu ni večna; večno spreminjanje vsega, kar je; večni zakoni narave; večna resnica; večna načela

2. ekspr. večno, večito
spominjati se koga z večno hvaležnostjo; obljubiti si večno ljubezen, zvestobo; večni opomini, prepiri; večno čakanje; on je večni nemirnež, nezadovoljnež; postal je njen večni spremljevalec



Vir: Slovensko-srbski slovar - Gjoko Nikolovski

Komentiraj slovarski sestavek