empty1 [ém(p)ti] pridevnik (emptily prislov)
prazen; nezaseden; brezvsebinski, puhel
pogovorno lačen, trezen
to feel empty biti lačen
to be empty of s.th. ne imeti česa
empty weight lastna teža
on an empty stomach na prazen želodec, tešč
Dostopnost
Dostopnost