rank1 [ræŋk] samostalnik
red, niz, vrsta (vojakov); čin, rang, čast; plast, sloj; stopnja, razred; družbeni položaj, mesto; veliko število ("vojska"); (šah) poprečna polja


the ranks vojska navadni vojaki (v nasprotju s častniki)
the rank and file ljudstvo, preprosti, navadni ljudje
of the first rank prvovrsten, prvorazreden
rank of cabs vrsta kočij, taksijev
rank of general generalski čin
rank and fashion imenitna družba
the rank of workers masa, "vojska" delavcev
a cab-rank, taxi rank parkirni prostor za taksije
people of all ranks ljudje vseh slojev, razredov
persons of high rank plemiči, plemstvo; ugledne osebe
pride of rank stanovska zavest (čut)
to break the enemy's ranks and files predreti sovražnikove vrste
to join the ranks stopiti v vojsko
to keep rank ostati v vrsti
to pull one's rank on izkoriščati svoj položaj in čezmerno ukazovati (podrejenim)
to quit the ranks stopiti iz vrste; dezertirati
to reduce to the ranks vojska vzeti (komu) čin, degradirati (podčastnika) v navadnega vojaka
to rise from the ranks iz navadnega vojaka postati (pod)častnik; z nizkega (družbenega) položaja se visoko povzpeti
to take rank with the best spadati k najboljšim
to take rank with s.o. biti v isti vrsti s kom, biti enakovreden komu



Vir: Veliki angleško-slovenski slovar - Anton Grad, Ružena Škerlj, Nada Vitorovič

Komentiraj slovarski sestavek