top2 [tɔp]
1. prehodni glagol
opremiti s konico, z vrhom; pokriti, (o)kronati
agronomija odrezati vršičke; doseči vrh; zadeti, pogoditi, udariti (vrh, teme); biti višji, zavze(ma)ti prvo mesto, prekositi, nadkriliti
trgovina preseči, priti čez (ceno)
sleng obglaviti, obesiti
to top a hill priti na vrh griča
he tops me by 3 inches 3 cole je višji od mene
to be topped biti premagan
that tops all I ever saw to prekaša vse, kar sem (le) kdaj videl
he tops 5 feet nekaj čez 5 čevljev je visok
the dog topped the fence pes je preskočil plot
to top one's part gledališče odlično igrati svojo vlogo
to top the class biti najboljši v razredu
2. neprehodni glagol
dvigati se, vzpenjati se nad; izkazati se, odlikovati se; vladati nad, prevladovati
Dostopnost
Dostopnost