razpoložênje (-a) n

1.
stato d'animo, umore:
dobro, vedro razpoloženje buonumore
slabo razpoloženje malumore
nestalno, spremenljivo razpoloženje umore instabile, variabile
pokvariti komu razpoloženje guastare il buonumore di qcn.
pren. otožno razpoloženje pesmi l'intonazione malinconica della poesia

2.
ekst. (usmerjenost, naravnanost) atteggiamento, indirizzo:
protidemokratično razpoloženje indirizzo antidemocratico
prijateljsko razpoloženje atteggiamento benevolo; favore (nei confronti di)



Vir: Veliki slovensko-italijanski slovar - Sergij Šlenc

Komentiraj slovarski sestavek