resníčen (-čna -o) adj.
1. vero, veritiero, verace, reale, autentico; effettivo:
resnični in pravljični svet il mondo reale e il mondo delle favole
resnična, umišljena bolezen malattia vera, immaginaria
resnične besede parole veraci
resnične (dejanske)
izgube perdite effettive
2. (v skladu z določenimi normami) vero, genuino, autentico:
resnična moralna vrednota valore morale genuino
resnični demokrat un democratico genuino
Dostopnost
Dostopnost