αἶσα, ης, ἡ (iz αἰτjα) ep. poet. 1. pristojen (usojen) del, delež; ἔτι ἐλπίδος αἶσα še smemo upati. 2. (od bogov odločena) usoda, prisojeni čas življenja, dolgost življenja; ἐν θανάτοιο αἴσῃ v smrti; αἶσά μοι usojeno mi je, κακῇ αἴσῃ na nesrečo; αἶσα ἄπλατος blaznost; κατ' αἶσαν po pravici, kakor je prav, ὑπὲρ αἶσαν proti volji usode, po krivici; pers. Αἶσα boginja usode.



Vir: Grško-slovenski slovar - Anton Dokler

Komentiraj slovarski sestavek