Clostrídium [klostridijum] sl.  klostridij; rod po Gramu pozitivnih, anaerobnih, sporogenih, večinoma saprofitnih paličastih bakterij. Imajo kroglaste ali jajčaste endospore, ki leže centralno, terminalno ali subterminalno. Najdemo jih v črevesju človeka in živali, v zemlji, vodi, prahu, živilih in na rastlinah. Energijo pridobivajo s fermentacijo sladkorjev in beljakovin. Patogene vrste klostridijev izdelujejo encime in eksotoksine, ki povzročajo hude bolezni pri ljudeh in živalih. Tipska vrsta je C. butyricum. Medicinsko pomembni klostridiji so C. tétani, C. botulinum, C. difficile, C. perfringens in drugi klostridiji plinske gangrene. Nekateri predstavniki, npr. C. acetobutylicum, so pomembni za produkcijo acetona, isopropanola in butanola. 

Vir: Mikrobiološki slovar - Slovensko mikrobiološko društvo