Pseudómonas [pseudómonas] sl.  psevdomonas; rod aerobnih, nesporogenih, ravnih ali lahno ukrivljenih, po Gramu negativnih paličastih bakterij, ki se gibljejo z 1 ali več polarnimi bički. Psevdomonasi imajo respiracijski tip metabolizma s kisikom kot končnim akceptorjem elektronov. So kemoorganotrofni. Nekatere vrste so fakultativno kemolitotrofne, sposobne izkoriščati H2 ali CO kot edini vir energije. Zelo so razširjeni v naravi. Nekatere vrste so patogene za človeka, živali ali rastline. Tipska vrsta je P. aeruginósa, ki lahko izdeluje tri pigmente: piocianin, fluorescein in piorubin. Razširjena je v naravi, zlasti v zemlji in vodi. Patogena je za človeka in živali. Povzroča zlasti gnojne procese in obarva gnoj modrozeleno. Zato jo imenujemo tudi P. pyocyánea. Razločujemo več fagovarov. Redko izoliramo pri človeku nepatogeno vrsto P. fluoréscens, ki je podobna, vendar ne izdeluje piocianina. Za človeka so patogene tudi vrste: P. cepácia, P. diminúta, P. maltophília in P. stútzeri. P. mállei povzroča maleus (smrkavost) pri kopitarjih, vendar se bolezen včasih prenese tudi na človeka. P. pseudomállei povzroča bolezen meliodozo pri glodavcih, pri ovcah, govedi, svinjah in konjih, včasih pa se bolezen prenese tudi na človeka. Nekatere vrste rodu Pseudomonas uporabljajo za biotehnološko pridobivanje biomase (SCP) iz raznih surovin, npr. ogljikovodikov. P. aeruginósa, P. fácilis in P. tolássii povzročajo bolezen na klobukih gojenih kukmakov (Agáricus spp.).  

Vir: Mikrobiološki slovar - Slovensko mikrobiološko društvo