apodíktičen -čna -o prid. (í) ki izraža popolno gotovost in ne trpi ugovora: apodiktične izjave, trditve / apodiktični ton pouka; v kritiki ne bi hotel biti tako apodiktičen, kot je on
 
filoz. apodiktična sodba sodba, ki izraža logično nujnost ali neposredno gotovost

apodíktično prisl.: apodiktično kaj trditi; sodbe so bile izrečene zelo apodiktično



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek