• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

belodlák in belodlàk -áka -o prid. (ȃ; ȁ á) ki ima belo dlako: belodlak pes



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek