belokóžen -žna -o prid. (ọ̄ ọ̑) ki je bele kože: na plantaži delajo črnokožni in belokožni delavci



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek