béžen -žna -o prid. (ẹ́ ẹ̄knjiž. 

  1. 1. na hitro, mimogrede opravljen: samo bežen pogled v zgodovino potrjuje to domnevo; bežen prikaz dogodkov; bežni vtisi, zapiski
  2. 2. ki traja malo časa; kratkotrajen: za bežen trenutek bi jo rad videl; to je le bežna misel; bežna sreča, želja // pesn. komaj zaznaven, rahel: bežen smehljaj; bežne sence
  3. 3. pesn. ki se hitro premika: bežen val; trenutek je šel mimo kakor bežen veter

béžno prisl.: jubilantov bežno orisani družbeni profil; bežno ga je ošinila



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek