blóden tudi blôden -dna -o prid. (ọ́; ó) 

  1. 1. nejasen, zmeden zaradi vročice: blodni privid vročičnega človeka; blodna misel; bolnik leži v blodnih sanjah; blodno govorjenje / blodni pogledi izčrpanih mož
  2. 2. knjiž. zgrešen, zmoten: blodni nauki; blodne ideje / stopiti na blodno pot
  3. 3. knjiž. ki blodi, blodeč: svetilnik kaže blodnim mornarjem pot; pesn. blodni mesec, veter
  4. 4. zastar. razuzdan, razvraten: blodna ženska

blódno tudi blôdno prisl.: oči mu blodno sijejo; blodno je pogledovala na vse strani



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek