• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

bojèč -éča -e prid. (ȅ ẹ́) 

  1. 1. ki se boji: boječa srna; ne upa si sama skozi gozd, tako je boječa
  2. 2. plah, nesamozavesten, neodločen: v družbi je preveč boječ; boječa deklica // ki izraža plahost, neodločnost: boječi koraki; boječe vedenje; vdano boječ pogled

bojéče prisl.: boječe gledati, potrkati, vprašati; prim. bati se



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek