bówling -a [bou̯-(ọ̑) šport. (športna) igra, pri kateri se mečejo krogle s tremi luknjami za prste proti desetim kegljem, postavljenim v določenem redu: tekmovati v bowlingu



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek