brálec -lca [u̯c(ȃ) kdor bere: naše bralce bomo sproti obveščali o dogodkih; epizoda v tekstu bralca pritegne; zgodba za najmlajše bralce; strasten bralec kriminalnih romanov; pisatelj je priljubljen med širokimi plastmi bralcev / knjižnica ima mnogo bralcev / v drugem razredu so nekateri učenci še slabi bralci slabo berejo // v vljudnostnem nagovoru dragi bralci
 
rad. napovedovalec, ki bere tuj tekst



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek