1. nav. ekspr. ki vzbuja duševno bolečino:obšel ga je bridek spomin; izučile ga bodo bridke izkušnje; prizadejal mu je marsikatero bridko uro; ganila ga je njena bridka usoda / bridek smeh; točiti bridke solze / trpeti bridke bolečine hude; star. bridka smrt / vljudnostna fraza ob smrti iskreno sožalje ob bridki izgubi ●star. bridka martra križ s podobo Kristusa // ekspr., z oslabljenim pomenom poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže:igralci so bili za tekmo premalo pripravljeni, to je bridka resnica; bridka zmota
2. star. oster:bridki meč; bridka sablja
3. nar. vzhodno grenek:bridek okus zdravila
brídko stil. bridkó
1. prislov od bridek:bridko se nasmehniti, vzdihovati, zajokati
2. ekspr. izraža veliko mero:še bridko se boš kesal; bridko se motiš, če misliš tako; držala se je bridko resno / bridko pogrešati, žalovati; sam.: preslišati mora marsikatero bridko
Dostopnost