Tipkovnice
céla -e ž (ẹ̑) star. tesen, zaprt prostor; celica: samostanska cela♦ arhit. prostor za češčenje boga v antičnem templju
Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji
Komentiraj slovarski sestavek
Obvestilo o uporabi piškotkov
Ta stran uporablja piškotke. Z nadaljevanjem uporabe te strani soglašate z uporabo piškotkov.
Več o piškotkih
Dostopnost