čáša -e ž (á) 

  1. 1. knjiž. boljši kozarec kelihaste oblike: kristalna, srebrna čaša // vsebina čaše: izpiti čašo do dna / pesn. čaša ljubezni
  2. 2. raba peša kozarec sploh: čaše žvenkečejo; napolniti čašo; čaša vina
    ● 
    vznes. dvigniti čašo nazdraviti; ekspr. zvrniti čašo izpiti brez oddiha
    ♦ 
    bot. (cvetna) čaša zunanji listi dvojnega cvetnega odevala



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek