1. rel. dogodek, ki se ne da razložiti z naravnimi zakoni:godili so se čudeži; storiti čudež; verovati v čudeže / ekspr. storim, kar morem, čudežev pa ne znam delati; pren. čudež umetniškega ustvarjanja // ekspr. nenavaden, izreden dogodek ali naključje:če se ne zgodi čudež, je izgubljen; čudež je, da še živi; pismo je le po čudežu prišlo na cilj / v povedno-prislovni rabi čudež je bil(o), da je ostal živ
2. ekspr. kar zaradi izredne dovršenosti, popolnosti vzbuja občudovanje:ta stroj dela čudeže; operacija je bila pravi čudež moderne medicine / luč, ta najpreprostejši in najskrivnostnejši čudež
3. zastar. začudenje, presenečenje:od čudeža godcem roke so zastale (F. Prešeren)
Dostopnost