• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

čudodélnik -a m (ẹ̑) rel. kdor dela čudeže: velik čudodelnik in svetnik; pren. pisatelj, zdravnik čudodelnik



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek