• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

čvekàv -áva -o prid. (ȁ á) slabš. ki (rad) vsebinsko prazno, nespametno govori: čvekavih ljudi se je izogibal



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek